Ob Nežiderskem jezeru (3)

Besedilo: Grega Flajnik
Kategorija: Rekreacija / torek, 6. avgust 2019 / 08:57

Drugi dan je bil najbolj naporen, saj smo prekolesarili skoraj 110 kilometrov. Najprej smo se s hriba, kjer je bil naš hotel, spustili v središče mesta Šopron. Mesto se je začelo razvijati po letu 1529, ko so Turki premagali Ogre v znameniti bitki na Mohaškem polju in s tem zavzeli dobršen del madžarskega ozemlja. Šoprona niso nikdar zavzeli in tako je postal pomembna utrdba Habsburžanov v boju proti Turkom. Ker so v mesto prihajali številni begunci iz Madžarske, hkrati pa so se tu naseljevali tudi Nemci in Judje, je mesto postopoma dobivalo vse več stalnih prebivalcev. Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je bila večina okolice s prevladujočim nemškim prebivalstvom povezana z novoustanovljeno Avstrijo, mesto z nekaterimi najbližjimi vasmi pa so s plebiscitom vrnili Madžarski. Ker je bilo s treh strani obdano z Avstrijo, so ga Madžari imenovali žep, Šopron. Predvsem v času hladne vojne je mesto stagniralo več desetletij.

Kolesarjenje po mestu ni ravno prijetno, saj kolesarskih stez ni ali pa so slabo označene. Nekako smo se prebili iz mesta in pot nadaljevali po južni strani jezera, kjer je naravni park, in panonske vasi, kjer se prepletata avstrijska in madžarska kultura. Obdajala nas je lepa narava narodnega parka, ki se po madžarsko imenuje Fertő-Hanság Nemzeti Park. Državi sta park skupaj ustanovili leta 1991 in danes se razteza na okrog tristo kvadratnih kilometrih. Na Madžarskem imajo precej poti, ki so rezervirane samo za kolesarje, a smo kmalu opazili, da so slabše urejene kot v Avstriji. Zgodilo se nam je tudi, da smo zavili na poljsko pot, ki je bila pogosto tudi blatna. To je spoznal tudi Jože, ki je tokrat vozil cestno kolo. Panonsko blato se mu je nabralo med zavorami, tako da sploh ni mogel kolesariti naprej. Ko sva očistila kolo, je lažje steklo in kmalu sva ujela skupino. Pri mestu Pamhagen smo se vrnili v Avstrijo in nato kolesarili do jezera Zicksee, kjer sta nas čakala Janez in malica. Ob jezeru je lepo urejen park, imajo lep kamp in tudi voda je videti lepa. A kaj, ko je globoka največ pol metra in v njej lahko plavaš samo hrbtno. Če plavaš prsno ali kravl z rokami in nogami drgneš po tleh oziroma blatu. No, z malo volje se kljub temu da. Nadaljevali smo skozi mesto Frauenkirchen, kjer sta lepa baročna cerkev ter zanimiva kalvarija. Kalvarija se ponavadi vije na hrib, a ker hriba v Panonski nižini ni, so ga naredili umetno in postaje kalvarije zavili v spiralo okoli hriba. V mestu Halbturn smo se peljali mimo baročnega lovskega dvorca, ob katerem je lep park. Od tam smo zavili na polje vetrnih elektrarn.