Lovro in Jernej Pintar, brata sadjarja iz Selške doline

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (210)

Brata Lovro in Jernej Pintar s Sv. Tomaža nad Praprotnim v Selški dolini sta bila izredno prizadevna kot odlična sadjarja in domoljuba, živela pa sta vsak svoje življenje.

Lovro Pintar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, sadjar, politik in nabožni pisatelj, se je rodil 2. avgusta 1814 na Sv. Tomažu nad Praprotnim. Leta 1840 je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v različnih krajih, kot župnik pa na Zalem Logu in v Breznici blizu Žirovnice, od leta 1875 pa kot stalni upokojenec v Preddvoru in Tupaličah.

Leta 1843 se je podpisal v pismu Stanku Vrazu kot »kranjski Ilir do smrti« in mu poročal, da se ljubezen do ilirščine (šlo je za slovenščino) zmeraj bolj širi in da že mnogo mladeničev piše in govori ilirsko. Njegovo ilirsko orientacijo so izoblikovala karlovška leta. Leta 1841 je osnoval»Slavo-ilirsko društvo, ki je bil prvi čitalniški zbor. Prvi člani Pintarjevega društva so bili po večini Kranjci. Leta 1848 je bil v pogledu narodne zavednosti pripravljen. V Radovljici, kjer se je ustanovil nekak slovenski klub, je poučeval slovenščino. Zahteval je, da se pišejo uradne listine v slovenskem jeziku in da občujejo uradi s strankami slovensko.

Imel je velike drevesnice v Preddvoru, na Zalem Logu in pri Vrbi blizu Žirovnice. Iz njih je oskrboval sortne sadovnjake. Poslovno je sodeloval z bratom Jernejem, ki je imel več drevesnic v Selški in Poljanski dolini. V Novicah je med letoma 1857 in 1873 objavljal članke o gojenju sadnega drevja in opozarjal na škodljivce ter opisal več priporočljivih sadnih sort. Na kmetijski razstavi leta 1863 v Ljubljani je prikazal več kot sto sadnih sort.

Jernej Pintar, Lukov brat (po domače Blažev), se je rodil 18. avgust 1819. Po Selški dolini so ga prištevali med »štiri sadjarske evangeliste na Gorenjskem«. Čeprav nepismen je, najbrž z bratovo pomočjo, v tisku objavljal strokovne nasvete in izkušnje v sadjarstvu. Na sadnih razstavah je bil dvakrat odlikovan s častnimi priznanji. Njegova zasluga je v tem, da je v časih, ko še ni bilo sadjarskih šol in potujočih učiteljev, učil svoje sosede in kmete v Selški in Poljanski dolini z besedo in lastnim zgledom umnega sadjarstva. Iz svoje drevesnice jim je oddajal sadike in cepiče ter jim pomagal zasaditi in urejati drevesnice. Rad in nadvse zanimivo je pripovedoval ljudske pravljice in pripovedke, ki jih je veliko znal. Žal pa je samo eno samo – o ribčevem sinu – objavil brat Lovro.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Malenskem Vrhu se je 1. 8. 1854 rodil časnikar in prevajalec Ivan Pintar. Med drugim je bil urednik Slovenskega naroda.

V Poženiku pri Cerkljah na Gorenjskem se je 1. 8. 1919 rodil pedagog, društveni in kulturni delavec Martin Globočnik. Med vojno je bil v italijanskih zaporih, partizanih in nemškem delovnem taborišču. Po pobegu leta 1944 je pomagal domobrancem v Novem mestu, po vojni pa služboval v Kobaridu, Trstu in okolici.

V okviru habsburške monarhije je bilo 3. 8. 1816 ustanovljeno Ilirsko kraljestvo. Sestavljali so ga Kranjska, beljaško okrožje, Goriška, Trst in njegovo območje, celotna Istra, nekdanje ogrsko Primorje z Reko ter civilna Hrvaška na desnem bregu Save. Temu so dodelili tudi celovško okrožje ter Čedad in Gradiščansko.

V Krivem Brdu v Selški dolini se je 3. 8. 1869 rodil industrialec, gospodarstvenik in trgovec Franc Dolenc. Leta 1924 je kupil v Preddvoru grad Hrib, z družabnikom Stankom Heinriharjem iz Sorice sta istega leta kupila tudi grad Brdo, ki sta ga popolnoma obnovila.