Za sanacijo imajo štiri mesece časa

Prihodnji teden bo končno stekla sanacija ceste v Jelendol, ki je bila v vodni ujmi oktobra lani močno razdejana. Končana mora biti do srede novembra.

Tržič – Tržiški župan Borut Sajovic je v torek podpisal težko pričakovano pogodbo za sanacijo struge in ceste na odcepu Slap–Jelendol, vredno 2,35 milijona evrov, h kateri bo država primaknila 1,93 milijona evrov, preostali del pa bo zagotovila občina. Sopodpisnik pogodbe je bil Igor Tavčar, pooblaščenec Gorenjske gradbene družbe, ki bo sanacijska dela izvedla s podizvajalcema VGP Kranj in EHO projekt iz Ljubljane. Gradbena dela morajo biti končana do 15. novembra, sicer bo ogroženo črpanje državnih sredstev, do tedaj pa bo na tem območju vladal poseben prometni režim, podoben tistemu po lanski ujmi, je po podpisu pogodbe poudaril Sajovic.

Časa ni veliko, a Sajovica preveva optimizem tudi zaradi dejstva, da bodo sanacijo izvajala podjetja, ki so v Dovžanovi soteski že delala in poznajo teren ter pasti, na katere lahko ob gradnji naletijo. Še posebno pa ga veseli, da so javno naročilo izpeljali brez »karavanškega sindroma«, torej brez podobnih zapletov in vlaganju pritožb, kot smo jim priča pri izbiri izvajalca za gradnjo druge cevi karavanškega predora.

Za pripravo projektne dokumentacije je sicer občina letos namenila že skoraj sto tisoč evrov. »Podpis pogodbe vzame nekaj deset sekund časa, da do njega pride, pa je treba postoriti ogromno. Zbrali smo dobra dva metra dokumentacije. Ocena in popisi škode, dogovori, pridobitev soglasij različnih inštitucij, projektiranje in potem nestrpno čakanje na sprejetje sklepov vlade RS, ki je bilo izvedeno konec junija,« je razložil tržiški župan.

Ob tem je opozoril, da bi bilo treba na državni ravni te postopke pospešiti in poenostaviti. »Stroji bi morali biti v Dovžanovi soteski že od maja, tako pa se je Tržič, v katerem smo imeli v tej ujmi daleč največ škode, znašli na istem vozu kot majhne občine s povsem drugih koncev Slovenije, ki so prijavile za pet ali deset tisočakov škode,« je poudaril.

Tržiški župan je obenem apeliral na državo, naj čim prej obvesti vodarje, kaj morajo narediti v strugah po vsej občini, da bo varnost v Tržiču večja. »Kajti vodarji sklepov s strani države še nimajo in lahko se zgodi, da bo naslednje leto, če ne bodo pohiteli z deli, državni vodotok spet spodkopal cesto v lasti Občine Tržič,« je poudaril.

Sanacija na enajstih odsekih

Sanacija bo sicer naslednje štiri mesece potekala na enajstih odsekih, po besedah Željka Babića iz Urada za okolje in prostor Občine Tržič pa bo zajemala ureditve struge, podbetoniranje obstoječih cestnih zidov, izvedbo ustalitvenih pragov in zaščito brežin, kjer je voda uničila cestišče, pa tudi zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja, preplastitve, varovalne ograje ter zaščito brežin nad cesto. »V lanski ujmi so bili poškodovani tudi številni mostovi, dva je voda odnesla s seboj. Zaradi logistike smo se odločili, da bomo letos popravili najbolj poškodovane, drugi pa bodo morali počakati na sanacijski program v naslednjih letih,« je še razložil.

Lokalno prebivalstvo med gradnjo čaka dodaten izziv zaradi posebnega prometnega režima, s katerim so jih v torek že seznanili. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Jelendol - Dolina Stojan Štefe je razložil, da bo cesta prevozna le zjutraj za odhode v službo in zvečer po koncu del, sicer pa bo za promet zaprta. Vzpostavljen bo interventni dovoz prek Loma, ki vožnjo sicer podaljša za 15 kilometrov, v nujnih primerih pa bodo morali uporabljati helikopterski prevoz. Vsakodnevno pot v Tržič bodo okoli sto petdesetim krajanom, ki žive nad gradbiščem, skušali omogočati tudi gasilci s svojim kombijem. »Večina ljudi je zadovoljnih in so pripravljeni potrpeti teh nekaj mesecev, da se dostop do vasi uredi in življenje vrne v stare tirnice. Podobne razmere smo sicer prestali že novembra, ko ceste sploh ni bilo,« je dejal Štefe.

Gradnja bo vplivala tudi na turistični obisk Dovžanove soteske in tržiških gora ter koč, ki pa so k sreči dostopne tudi iz drugih smeri. »Turisti so v Tržiču vedno dobrodošli. Za planince pa velja, da vstajamo v temi, ko še ni sonca, in v hribe hodimo s čevlji in nahrbtniki, ne pa z avtomobili do dvorišča planinske koče,« je še dejal Sajovic.