Praznične sladice

Vsi praznujemo, enkrat smo v vlogi gosta, drugič gostitelja. Enostavneje je biti v vlogi gosta, enkrat pa se stvar tudi obrne. Ne vem, koliko je takih, ki za neko praznovanje naroči in v celoti kupi vse pecivo. Običajno tudi v boljših gostilnah dovolijo, da sladice prineseš s seboj. Kar precej denarja lahko prihranimo, če smo le malo spretni in radi pečemo ali pa smo dobri organizatorji in prosimo koga, da to naredi namesto nas.

Moja izbira prazničnih sladic je pravzaprav vedno precej podobna, da ne rečem enaka. Drobno pecivo pečem za praznik sv. Miklavža, za druge praznike ne. Meni je všeč, če so sladice sočne. Je pa težava, kako sočno sladico spraviti na pladenj, saj jo običajno moraš jesti z žličko. Rešitev so v zadnjih letih zelo popularne sladice v lončku. Najbolj običajno biskvitno testo natrgamo na koščke, ga polijemo z nekim sokom ali sladko vodo, dodamo puding, smetanov ali jogurtov nadev s sadjem in odlična sočna sladica je pripravljena. Zadnje čase me pri lončkih vedno bolj moti odpadna embalaža, ki jo je pravzaprav kar veliko. Morda bom kupila steklene lončke, to pa potem lahko uporabljaš večkrat. In našla se je rešitev, kupiš lahko piškotne posodice v obliki čolničkov ali mini pit, ki jih napolniš z različnimi kremami in sadjem in stvar je podobna. To je zelo enostavno in hitro narejeno. Piškotne posodice lahko kupite v profesionalnih slaščičarskih trgovinah.

Naslednja praznična sladica so indijančki. Jaz naredim manjše. Pri oblivanju s čokolado uporabim kar žličko in jih polijem malo po vrhu, pa je. Mini indijančki najhitreje izginejo, jedo jih starejši in mlajši.

Slano pecivo je tudi hvaležna reč, tudi to hitro izgine. Uporabljam recept za slano pecivo s skuto in maslom, potresem ga z različnimi semeni ali sirom. Običajno po tem posežejo starejši in tudi moškim tekne.

Jabolčni zavitek ni fino pecivo, ljudje pa ga imajo najraje, če ga znamo narediti, kot to delajo naše mame in babice. Rada in veliko pečem, pa sem se deset let učila narediti jabolčni zavitek po maminem receptu.

Sledijo še torte. Ko so bili otroci majhni, smo nekje dobili knjigo Reč' torta! Napisali sta jo dve vzgojiteljici v vrtcu, da bi otrokom in staršem približali preprosto peko in krašenje tort za otroke. Pečem lahko čokoladno torto, sadno, skutino, bananino torto z nutelo in saherico. Tudi krasim vedno enako, sem pravzaprav že prav dolgočasna. Sadno torto okrasim z jagodami, namočenimi v čokolado, čokoladno z ivanjščicami ali marjeticami ali s svežim cvetjem, ki raste na vrtu. Tak je izbor mojih prazničnih sladic, ki gostom najbolj teknejo in meni gredo najhitreje od rok. Gotovo imate vsi svoje izbire najljubših sladic. Ne vem, kako to, da se človek potem kar tega drži in se zlepa ne postopi česa novega. Mogoče bi morala na kakšen tečaj, ker tudi iz revije ne gre tako hitro. Ni problem dobiti recept, pomemben je postopek. Tu se izkažejo male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov.