Povprečna letina krompirja

Za pridelovanje krompirja je bilo letos vremensko nenavadno leto. Letina bo povprečna, vprašljiva bo tudi kakovost pridelka. Evropska unija prepoveduje uporabo reglona za uničevanje krompirjevke.

Lahovče – Kmetijski inštitut Slovenije je prejšnji teden pripravil v Poskusnem centru za krompir v Lahovčah in v Jabljah tradicionalni Dan krompirja. Najprej je bil v Lahovčah ogled selekcijskega in poskusnega nasada krompirja, predstavitev novih sort in križancev krompirja ter pogovor o aktualnih problemih pri pridelovanju krompirja, nato pa je bila v Jabljah še predstavitev programa žlahtnjenja krompirja in žlahtnjenja za ekološko pridelavo v okviru projekta Ecobreed.

Kot je dejal dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je že zdaj znano, da letina krompirja letos v Sloveniji ne bo najboljša. Letina bo povprečna, brez rekordnih pridelkov, vprašanje je tudi, kakšna bo kvaliteta krompirja, saj bo marsikje prišlo do izraščanja gomoljev ali razvoja novih gomoljev.

Hladen maj in vroč junij

Letošnje leto je bilo za pridelovanje krompirja problematično, saj je bilo vremensko zelo nenavadno. Začetek pridelovalne sezone je bil normalen, po dokaj suhi zimi se je sajenje krompirja začelo spomladi dokaj zgodaj, večji pridelovalci so ga posadili v optimalnem času, do sredine aprila. V času od 20. aprila do 2. maja je bilo za sajenje premokro, v maju je bilo potlej za to primernih le še nekaj dni. Majske razmere – dež, vlaga, nizke temperature – niso ugodno vplivale na rast in razvoj krompirja, večina sort je od saditve do vznika potrebovala en mesec, v običajnih razmerah to traja od dva do tri tedne. Pri nekaterih sortah je bil tudi slabši vznik. »Dolg vznik je problematičen zato, ker je krompir zaradi tega dlje časa izpostavljen v tleh raznim boleznim,« je dejal dr. Peter Dolničar in dodal, da je nekatere nasade letos »ujela« tudi slana, pri tem pa so se nekatere sorte hitreje opomogle, druge počasneje. Za dober pridelek je namreč pogoj tudi dovolj velika cima oziroma krompirjevka, to je še zlasti pomembno za pridelavo jedilnega (zgodnjega) krompirja. Za pridelavo krompirja so sicer optimalne temperature do 27 stopinj Celzija, letos so bile junija občutno višje, na njivi v Lahovčah so izmerili tudi 38 stopinj. Krompir bi v takšni vročini potreboval vodo, marsikje je je bilo še nekaj v tleh, a ni mogel do nje, ker je maja, ko je bilo v zemlji dovolj vlage, razvil plitve korenine. In rast se je ustavila ...

Težave z boleznimi

Tudi letos so bile težave s plesnijo, a so se pridelovalci nanjo bolje pripravili kot lani, na razpolago pa so jim bila tudi nekatera nova zaščitna sredstva, ki so jim omogočila, da so nasade s pravočasnim škropljenjem primerno zaščitili. Tako Slovenija kot tudi vsa Evropa ima vedno več problemov z bakterijskimi boleznimi, še zlasti s črno nogo. Kot je dejal dr. Peter Dolničar, so bakterije v tleh in jih je praktično nemogoče odstraniti; to, ali se bodo z njimi okužili tudi gomolji krompirja, pa je odvisno od količine bakterij, kakovosti semena in od pridelovalnih razmer. Letošnje pridelovalne razmere so po Dolničarjevi oceni že takšne, da spodbujajo razvoj bakterij. Pomembno je tudi skladiščenje, saj je s primerno temperaturo v skladišču možno preprečiti, da bi se bakterije širile. Vse večji problem pri pridelavi krompirja pa je tudi črna listna pegavost.

Prepoved uporabe reglona

Kot je povedal dr. Peter Dolničar, bo Evropska unija z 20. februarjem prihodnje leto prepovedala uporabo reglona, ki je najučinkovitejše sredstvo za uničevanje krompirjevke. »Problemi bodo veliki, saj je alternativ bolj malo. V tujini imajo nekaj sredstev, ki so registrirana za uničevanje krompirjevke, a niso dovolj učinkovita ali so učinkovita le v kombinaciji z reglonom. Veliko se govori o uporabi pelargonske kisline, a ni učinkovita in je zelo draga - 300 evrov za hektar. V Evropi iščejo druge variante - delno mehansko uničenje cime in potlej požiganje z ognjem,« je dejal dr. Dolničar in poudaril, da pridelovalci v Sloveniji niti drugje v Evropi na spremembo niso pripravljeni. Nekateri kmetje so reglone sicer nakupili na zalogo, za uporabo v naslednjih letih, vendar bo to lahko račun brez krčmarja, saj jim bodo inšpektorji uporabo lahko dokazali že na podlagi analize vzorcev gomoljev krompirja, odvzetih v skladišču. »Slovenija bi morala doseči vsaj eno leto odloga za prepoved uporabe reglona. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin potrebuje za utemeljitev zahtevka dobre argumente, pri tem pa so zelo pomembni argumenti kmetov,« je dejal dr. Dolničar in poudaril, da bo po prepovedi uporabe reglona pri pridelavi več problemov z boleznimi, več pa jih bo tudi pri skladiščenju krompirja.