Dirka po Franciji 2019

Dirka po Franciji oziroma Tour de France ni samo največja kolesarska dirka na planetu, je eden največjih športnih dogodkov sploh. Izbranci med kolesarji so startali 7. julija v Bruslju, v nedeljo, 28. t. m., pa pridirkajo na Elizejske poljane v Parizu …

Dirka vseh dirk

Največja kolesarska dirka je tudi za velik organizacijski podvig. Sodeluje kar 4.500 ljudi, v to število so všteti organizatorji, ekipe, mediji, poslovni partnerji in dobavitelji. Ob celotni trasi pričakujejo od deset do dvanajst milijonov gledalcev. Za varnost skrbi 29.000 policistov in gasilcev. Spremljevalna karavana šteje 180 tovornjakov. Ciljni prostor obsega približno sedem hektarjev. V vsaki etapi je razporejenih v povprečju 2,7 kilometra oglasnih trakov, v cilju je 450 reklamnih panojev. Slika z dirke seže v 190 držav, šestdeset televizijskih postaj jo spremlja v živo, med njimi tudi Televizija Slovenija. Za televizijsko sliko skrbi kakih petsto ljudi, najmanj deset kamer na motorjih, tri na helikopterjih. Akreditiranih je dva tisoč novinarjev. Mobilno aplikacijo si bo na telefone naložilo 1,5 milijona ljudi. Tour ima na Twitterju tri milijone sledilcev, na Facebooku 2,6 milijona in na Instagramu 970.000. Na uradni strani pričakujejo 190 milijonov klikov, 12,8 milijona unikatnih uporabnikov in 75 milijonov ogledov videa. Še športni vidik. Na 3.480 kilometrov dolgo progo se je podalo 176 kolesarjev iz 22 ekip. Sedem etap bo ravninskih, pet razgibanih in sedem gorskih. Poleg tega sta na sporedu še moštveni in posamični kronometer. Letošnji Tour vsebuje trideset vzpetin prve, druge in ekstra kategorije. Najdaljša etapa je dolga 230 kilometrov, najkrajša 117 kilometrov. Najvišja točka je 2.770 metrov visoki Col de l'Iseran … / Poglejmo še v zgodovino. Prvi Tour de France so priredili leta 1903 in od takrat naprej je bila dirka vsako leto, razen v letih obeh svetovnih vojn. Leta 2019 je tako že 106. dirka. Oktobra 2012 je Mednarodna kolesarska zveza odvzela Lanceu Armstrongu rekordih sedem zmag zaradi dopinga in tako je dirka med letoma 1999 in 2005 brez skupnega zmagovalca. Dirka je zahtevala tudi več smrtnih žrtev. Dne 18. julija 1995 je italijanski kolesar Fabio Casartelli med spustom s prelaza Col de Portet d'Aspet s hitrostjo 88 kilometrov na uro treščil v oviro; ob nesreči ni nosil čelade, utrpel je hujše poškodbe glave in umrl na kraju nesreče. Dne 13. julija 1967 zaradi srčne okvare pri vzponu na Mont Ventoux umrl Anglež Tom Simpson. V njegovi majici in krvnem obtoku so našli sledove amfetamina in alkohola. Njegova smrt je dokončno prepričala organizatorje Dirke po Franciji v antidopinško delovanje. Leta 1935 je zaradi padca v prepad pri Col du Galibier umrl španski kolesar Francesco Cepeda. Že leta 1910 pa se je francoski kolesar Adolphe Heliere utopil na Azurni obali med dnem počitka. Po vsaki dirki opravijo analizo. Tako nam analiza dirke 2005 pokaže naslednje podatke: najvišji kolesar je bil Johan van Summeren s 198 centimetri, najmanjši pa Samuel Dumoulin s 158 centimetri. Najtežji je bil Magnus Backstedt s 95 kilogrami, najlažji pa Leonardo Piepoli s 57 kilogrami. Miquel Indurain je imel najpočasnejši srčni utrip v mirovanju: 29 utripov na minuto. Drugi na tej lestvici je Lance Armstrong s 34, Chris Horner in Laurent Lefevre pa sta tretja s 35 utripi na minuto. Povprečen kolesar leta 2005 je bil visok 179 centimetrov, težak 71 kilogramov, njegova mirovalna srčna frekvenca pa je bila petdeset udarcev na minuto … (Vira: MMC RTV SLO in Wikipedija) Pred nami je še zadnji teden dirke. Uživajmo ga vsaj v pogledih.

Predsedniku neljube kongresnice

»Zanimivo je videti, kako progresivne demokratske kongresnice, ki so prišle iz držav, katerih vlade so popolna katastrofa, najhujše, najbolj skorumpirane in nesposobne na svetu, besno ukazujejo prebivalcem ZDA, največje in najmogočnejše države na svetu, kako naj se upravlja njihova vlada.« Tako je tvitnil predsednik Trump. Imen kongresnic ni napisal, a vsi vedo, da je mislil na Alexandrio Ocasio Cortez, Ilhan Omar in Rashido Tlaib. Omarjeva je rojena v Mogadišu v Somaliji, drugi dve pa v ZDA. Omarjeva mu je odvrnila: »Gospod predsednik, kot članice kongresa je edina država, na katero prisegamo, ZDA. Zato se tudi borimo, da bi jo obvarovale pred najhujšim, najbolj skorumpiranim in najbolj nesposobnim predsednikom, kar smo jih kdaj videle.« Ocasio Cortezova pa je tvitnila: »Gospod predsednik, država, iz katere prihajam, in država, na katero prisegam, so ZDA. Jezni ste, ker si pač ne morete predstavljati Amerike, ki nas vključuje …«

Kdo bo naslednji?

»Francija je suverena država, njene odločitve o obdavčenju so suverene in bodo takšne tudi ostale.« To je izjavil francoski finančni minister Bruno Le Maire, potem ko je francoski parlament kot prvi v EU dokončno potrdil zakonodajo za obdavčitev tehnoloških velikanov, kot sta Google in Facebook. Kdo bo naslednji?