Vrhovno sodišče neprijetno presenetilo nadškofijo

Ljubljanska nadškofija mora po odločitvi vrhovnega sodišča v sporu zaradi obnove gradu Goričane Andražu Steguju in njegovi družbi Papirus Holding vrniti milijon in pol evrov.

Ljubljana, Goričane – Vrhovno sodišče v Ljubljani je pred kratkim v sodnem sporu v zvezi z obnovo dvorca Goričane med Nadškofijo Ljubljana in Andražem Stegujem, solastnikom in direktorjem papirnice Goričane zaradi plačila 795 tisoč evrov (skupaj z obrestmi okoli 1,5 milijona evrov) odločilo v prid toženega Steguja in njegovega podjetja Papirus holding, so poročali mediji. Ljubljanska nadškofija, ki je tožbo vložila pred petimi leti, se bo na sodbo vrhovnega sodišča pritožila na ustavno sodišče.

Kot smo v Gorenjskem glasu že poročali, je bil dvorec Goričane ljubljanski nadškofiji dokončno vrnjen leta 2007 v postopku denacionalizacije. Ker je bil potreben temeljite in zato drage obnove, ki si je nadškofija ni mogla privoščiti, se je že leta 2004 tedanji nadškof Franc Rode dogovoril s Stegujem, da bo kupil enajst odstotkov delnic papirnice Goričane v lasti nadškofije, njegovo podjetje pa bo obnovilo grad, ki bi ga lahko kasneje papirnica tudi uporab­ljala in tržila. Kupnino okoli 2,6 milijona evrov za enajstodstotni sveženj delnic v Papirnici Goričane bi morala Stegu in podjetje Papirus poravnati v desetih letnih obrokih. A kot pravi Stegu, je bilo dogovorjeno, da kupnine ne plačajo, temveč bo papirnica grad obnovila do konca po projektu, kot ga je predvidela nadškofija. Iz omenjene najemne pogodbe je bilo sicer izvzeto prvo nadstropje za potrebe ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta, ki je bil za nadškofijo tudi podpisnik pogodbe.

Prvotni načrti so se začeli podirati že kmalu po podpisu pogodbe v letu 2004, ko je bil Rode imenovan za rimskega prefekta, njegovi nasledniki pa nad tako razkošno obnovo niso bili zelo navdušeni. Obnova se je kljub temu nadaljevala, papirnica pa je po Stegujevih besedah vanjo vložila okoli 8,5 milijona evrov, ko se je dokončno ustavila. Leta 2014 je namreč nadškofija, tedaj jo je vodil nadškof Anton Stres, vložila tožbo zoper Steguja in družbo Papirus za plačilo treh letnih obrokov v višini 795.381 evrov skupaj z zamudnimi obrestmi, kar skupaj znaša okoli 1,5 milijona evrov. Na to tožbo je Stegu odgovoril z 8,5-milijonsko tožbo, ki jo sodišče še rešuje.

Tožbo nadškofije je sicer prvostopenjsko sodišče zavrnilo, a je kasneje višje sodišče njegovo sodbo spremenilo in Steguju naložilo plačilo, kar je ta tudi storil. Vrhovno sodišče je zdaj, kot smo uvodoma zapisali, razsodilo povsem drugače, zato mora nadškofija Steguju in Papirusu vrniti 1,5 milijona evrov. Takšna sodba vrhovnih sodnikov je za nadškofijo popolno presenečenje in se bodo nanjo pritožili na ustavno sodišče, so razložili v odvetniški družbi Brecelj Korošec Mate, ki v sodnem sporu zastopa nadškofijo. Prepričani so namreč, da je vrhovno sodišče odločilo na popolnoma novi pravni podlagi, do katere se nobena od strank v postopku ni imela možnost opredeliti ali izjaviti. »Vrhovno sodišče je kot podlago za odločitev uporabilo drugačno dejansko stanje od tistega, ki je bilo ugotovljeno v rednem sodnem postopku. Tega ne bi smelo, ker je kot revizijsko sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje,« so razložili.