Jubilej prve slovenske planinske koče

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Bohinj / četrtek, 18. julij 2019 / 12:07

Ob 125-letnici prve slovenske planinske koče, Orožnove koče na planini za Liscem, se je tam zbralo več kot dvesto planincev in ljubiteljev gora, ki so obeležili ta za slovensko planinstvo pomemben mejnik.

Bohinjska Bistrica – V domnevno starodavnem svetišču, kjer se stikata nebo in zemlja, v osrčju bohinjsko-tolminskih gora, je pred 125 leti v času pomladi narodov ponosno plapolala slovenska trobojnica, slavolok v Bohinjski Bistrici pa je visokim gostom naznanjal: Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se Bohinjska. Obletnico tega izjemno pomembnega dogodka so v nedeljo obeležili pri naslednici prve slovenske koče, Orožnove koče na planini za Liscem. Tam se je zbralo več kot dvesto ljubiteljev gora, med njimi tudi nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Franci Ekar, bohinjski župan Jože Sodja, podpredsednik PZS in organizator proslave Martin Šolar, predsednik PZS in slavnostni govornik Jože Rovan, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS ) Janez Rozman, kobariški župan in podpredsednik GRZS Marko Matajurc in drugi. Kot je poudaril povezovalec direktor turizma Bohinj Klemen Langus, se je tudi pred 125 leti pri Orožnovi koči v času stare avstro-ogrske monarhije zbrala množica, ki jo je združevalo leto prej ustanovljeno Slovensko planinsko društvo – kot odgovor na prevlado tujcev v slovenskih gorah, kar je imelo izjemen narodno buditeljski pomen. »Zato praznik Orožnove koče ni le praznik planincev, Bohinjcev, ampak vseh Slovencev.« Langus je s pomočjo 124 let stare prve številke najstarejše slovenske revije Planinskega vestnika popisal začetke Orožnove koče. Začelo se je z idejo Josipa Ravhekarja in nadaljeval s pridnim prostovoljnim delom. Postregel je s podatkom, da je v prvem letu v koči prespalo 25 planincev in pokazal tudi na mnogo manjši obisk gora v tistem času. V spremljevalnem programu so nastopile pevke pevskega zbora Triglavske rožce in pihalni kvartet Godbe Bohinj.

Zbrane so nagovorili župan Jože Sodja, ki se je ob tem tudi zahvalil Planinskemu društvu Bohinjska Bistrica za obnovo koče, ki je bila v času druge svetovne vojne požgana, in zgledno skrb zanjo, podpredsednica Planinskega društva Bohinjska Bistrica Tanja Kalan, ki je poudarila tradicijo bohinjskega gorništva, ustanovitev prvega planinskega društva Triglavskih prijateljev in zagnanost planincev, ki je poskrbela, da je Orožnova koča leta 2006 znova zaživela na starih temeljih. Osrednji slavnostni govornik – predsednik Planinske zveze Slovenije, naslednik Frana Orožna, ki je kočo odprl pred 125 leti – Jože Rovan, je Bohinjcem čestital ob jubileju, pri tem pa poudaril tudi orjaško delo, ki ga opravljajo prostovoljci planinske zveze, ki skrbijo za največji slovenski športni objekt, več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti: »V veliko spodbudo nam je rast članstva planinske zveze, predvsem večjega števila mladih. Opažamo velike napredke in izjemne dosežke naših športnikov. Ne manjka pa tudi težav, žal zanos in prostovoljstvo nista dovolj. Naše koče delujejo v težkih pogojih, mnogo težjih kot v dolini, društva pa z izjemo nekaj koč, ki so pravi gostinski objekti, komaj pokrijejo stroške vzdrževanja, za posodobitve pa ga vedno zmanjkuje. Za vzdrževanje poti pa ob revnih državnih sredstvih društva zalagajo svoj denar in veliko prostovoljnega dela, zato so ustanovili tudi sklad za planinske koče.«