Pohod na »slovenski ponos«

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorje / petek, 12. julij 2019 / 11:55

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica je v sodelovanju z drugimi veteranskimi združenji pripravilo 34. spominski pohod na Triglav.

Gorje – S spominskim pohodom na Triglav se vsako leto spomnijo vzpona partizanskih patrulj in razvitja slovenske zastave na vrhu Triglava leta 1944 ob osvoboditvi Beograda. Pohode so začeli borci Prešernove brigade, v letu 1991 pa so k sodelovanju pritegnili še druga veteranska združenja v Sloveniji. Pohod vsako leto končajo s slovesnostjo na Rudnem polju na Pokljuki.

Slavnostni govornik na letošnji slovesnosti, ki jo pripravljajo jutri ob 13. uri, ko se bodo pohodniki vrnili s Triglava, bo predsednik sekcij Vsedržavnega združenja partizanov Italije v Doberdobu Patrik Zulian. »Našo prireditev namreč že vsa leta obiskujejo tudi zamejski Slovenci,« je pojasnila predsednica Združenja Borcev za vrednote NOB Radovljica Danijela Mandeljc in dodala, da so, čeprav živijo na drugi strani meje, pogosto bolj ponosni na Slovenijo kot tisti, ki v njej živimo. Pohodniki so se na Triglav podali minulo soboto iz Ankarana, v nedeljo z Nanosa, v ponedeljek s Kuma, iz Radovljice in Cerja, danes pa še s Pokljuke. Letos se je v primerjavi z lani število pohodnikov precej povečalo, je z zadovoljstvom ugotavljal vodja pohoda Janez Kunstelj, in sicer jih je vseh skupaj glede na prijave 558, od tega se jih je na vrh Triglava namenilo 367. Krajšo slovesnost tako pripravijo že na vrhu Triglava in na Kredarici. »Program na Kredarici je mogoče najbolj čustven del pohoda, saj ga pohodniki izvedemo sami. Zato mogoče ni tako kakovosten, je pa zato bolj prisrčen in predstavlja uvod v večerno druženje,« je razložil namestnik vodje pohoda Marjan Bohinc.

»Triglav je slovenski ponos, zato ima naš pohod še dodatno težo,« je poudarila Danijela Mandeljc in dodala, da želijo tudi s tem pohodom ohraniti spomin na to, kaj se je dogajalo v naši polpretekli zgodovini, ki jo ceni in spoštuje ves svet, le del politike si jo po njenih besedah lasti in popravlja po svoje. »Te zgodovine ne morejo izbrisati, k čemur pripomorejo tudi tovrstne aktivnosti, s katerimi mladim prenašamo dogodke iz preteklosti in jim privzgajamo vrednote, ki so nam prinesle domovino ter ohranile jezik in kulturo.«