Praznik kroparskega kovaštva

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Radovljica / torek, 9. julij 2019 / 09:10

Letos mineva dvesto devetdeset let, odkar je bila blagoslovljena cerkev Matere Božje v Kropi oziroma Kapelca, kot ji pravijo domačini. Dan njene posvetitve, 2. julij 1729, je postal praznik kroparskih delavcev, ki so v domačem kraju razvili kovaški duh in Kropo naredili znano kot zibelko kovaštva.

Kropa – Skozi stoletja so kovaški šmaren praznovali na različne načine, zadnjih 23 let pa domačini pripravijo pestro večdnevno dogajanje, kjer podoživijo zgodbo prednikov. »Talili smo rudo, postavili oglarsko kopo in kuhali oglje, kovali žeblje. Svoja vrata so odprli Kovaški muzej, muzejska hiša Fovšaritnica, vigenjc Vice in tovarna UKO,« je soboto dogajanje strnila Metka Kavčič, predsednica Turističnega društva Kropa, in nadaljevala: »Iz povojne generacije, ki se je priučila kovaštva in zgradila znamko UKO, sta živa le še dva Kroparja, in sicer France Kordež in France Koselj, tretji – Jože Gartner – je januarja umrl. Danes v delavnici kujejo štirje kovači in vedno manj nas je tistih, ki širimo kovaški duh, a mi, ki ga, se borimo z mlini na veter, ker ne dopustimo, da naša tradicija utoni v pozabo.«

Nekaj zanimivih zgodb o kroparskem kovaštvu nam je zaupal Davorin Bratuš, ki je v vigenjcu Vice, edinemu še delujočemu vigenjcu v alpskem delu Evrope, prikazoval kovanje žebljev. »Ročno in množično kovanje žebljev je v Kropi začelo ugašati konec 19. stoletja, natančneje od 1952 dalje, ko so ustanovili žebljarsko zadrugo, ki je še kovala železniške žeblje,« pripoveduje Bratuš in nadaljuje: »Pred tem so kovali 127 različnih vrst žebljev. Najmanjši žebelj, imenovan coklar, so kovali ženske in otroci – in na dan je moral vsak posameznik izdelati vsaj dva tisoč žebljev. Največji žebelj je meril osemdeset centimetrov, imenoval se je otanta oziroma venecian, ker so s temi žeblji, ki so bili izdelani v Kropi in Kamni Gorici, skupaj zbili pilote pod Benetkami.« Bratuš nam je še zaupal, da so bili med prvo svetovno vojno kroparski žebljarji edini, ki so bili oproščeni vojaščine, saj so se generali na fronti zavedali, da je kovanje žebljev pomembno. »Kroparji so kovali žeblje in na ta način podpirali fronto. In kar je najbolj pomembno – ostali so živi,« je povedal Bratuš.

Na kovaškem šmarnu so se predstavili tudi slikarji Društva likovnikov Ljubljana in člani Društva za raziskovanje jam Kranj, nastopil je Pihalni orkester Lesce, potekal je turnir v prstometu, Milan Šinkovec je prikazoval umetniško kovanje, dramska skupina Čofta Kulturnega društva Kropa pa je uprizorila dve predstavi: Lov na coprnice in Ta gosposka talnga. Letos je v okviru prireditve Kovaški šmaren potekala tudi proslava Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Kropa ob prevzemu novega gasilskega vozila s cisterno. Poveljnik PGD Kropa Matevž Mohorič je pojasnil, da je cena novega vozila v celoti znašala 210 tisoč evrov, od tega je 166.500 evrov prispevala Občina Radovljica, preostalo so financirali iz lastnih sredstev in s pomočjo donatorjev, domačinov ter botra vozila Gašperja Potočnika, direktorja podjetja Novi Plamen, ki je prispeval pet tisoč evrov.