Jože Mohar ob sorti ječmena valerie

Poskus z različnimi sortami

Semenarska hiša Agrosaat na Poličarjevi njivi na Polici preskuša šest sort krompirja, sedem sort ozimnega žita in osem sort koruze za siliranje. V torek je pripravila Dan polja.

Jože Mohar: »Potrošniške navade se spreminjajo. Medtem ko so potrošniki nekdaj najraje posegali po krompirju z belim mesom, je zdaj vse več povpraševanja po tistem z rumenim mesom.«

Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je pozvala pridelovalce, da naj na svojih njivah spremljajo rast in razvoj rastlin. »Vem, da je na kmetijah vedno manj delovne sile, vendar kljub temu pridelave ne smejo poenostavljati – opuščati okopavanja, tehnoloških ukrepov ... To še posebej velja v letih, ko vreme zelo vpliva na pridelovalne razmere. Letos je vsaj glede vremena 'noro' leto. Žitom kaže dobro, najslabše pa za zdaj krompirju, ki je razvil slabe nastavke za rast in marsikje utrpel hude napade plesni.«

Polica – Semenarska hiša Agrosaat in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj sta v sodelovanju s Poličarjevo kmetijo pripravila v torek na Polici pri Naklem tradicionalni, že devetnajsti Dan polja, na katerem so predstavili nove slovenske in tuje sorte krompirja, novosti pri ozimnih žitih, poskus s silažno koruzo, apnenje tal ter pomen strniščnih dosevkov za rodovitnost tal in trav za pridelavo krme. Kot je povedal Jože Mohar, vodja poslovne enote Osrednja Slovenija v RWA Slovenija, je letos v poskusu na Poličarjevi njivi šest sort krompirja, od tega sta dve slovenski in štiri tuje. Slovenski sta sorti KIS Slavnik in KIS Razor – prva je zelo zgodnja sorta, pri kateri je možen prvi pridelek že v 45 dneh, druga je še v preizkušanju, z rumeno kožico in mesom, dokaj odporna na sušo ter z manjšim številom večjih gomoljev. Albertine je nemška, zelo zgodnja sorta, ki je še v preizkušanju, meireska je avstrijska srednje zgodnja sorta z rdečo kožico in svetlo rumenim mesom. Sorto electra so pri Agrosaatu letos prvič tržili, je zelo odporna proti suši in je tudi zdaj, ob pomanjkanju padavin, ostala dokaj vitalna. Za nemško sorto otolia strokovnjaki trdijo, da je najbolj odporna proti krompirjevi plesni in črni listni pegavosti.

Obiskovalci, teh se je kljub vročini zbralo veliko, so si ogledali tudi poskusni nasad z osmimi sortami koruze za siliranje, od zrelostnega razreda FAO 290 do FAO 400, pri tem pa so v Agrosaatu dali poudarek sortam, ki so kakovostne za pripravo silaže. Kot je dejal Jože Mohar, so bile letos zaradi slabega vremena in zbite zemlje zelo neugodne razmere za setev, dogajalo se je, da so ponekod še konec maja sejali koruze zrelostnega razreda FAO 400.

V poskusu z žiti imajo letos štiri ječmene – dva dvoredna in dva večredna –, dve pšenici in tritikalo. »Poudarek dajemo ječmenu, ki ga na gorenjskih, v živinorejo usmerjenih kmetijah tudi največ sejejo,« je dejal Jože Mohar in dodal, da je pri ječmenih zelo pomembna tudi njihova zgodnost. Če so sorte bolj zgodnje, je večja verjetnost, da uidejo vročinskim valovom in prisilnemu dozorevanju in da dosežejo večji pridelek. Pri ječmenih je v Agrosaatu največ povpraševanja po sorti sandra, te so lani v vsej Sloveniji prodali skoraj devetsto ton. V poskusu imajo tudi novo sorto valerie, za katero pričakujejo, da bo postala dobra konkurenca sorti sandra; jeseni je bo v ponudbi že okrog dvesto ton. V poskusu imajo tudi dva večredna ječmena – sorto azrah, ki je zelo odporna proti boleznim in daje velik pridelek slame, in sorto SU jule, ki je še v preizkušanju. Med žiti sta v poskusu tudi dve sorti pšenice: sorta spontan je krmna pšenica z visoko vsebnostjo beljakovin, srednje visoko slamo, visokim pridelkom zrnja in odpornostjo na bolezni, in sorta bernstein, ki je »top« krušna pšenica, saj daje zelo velik in kakovosten pridelek. Na Gorenjskem v zadnjih letih vse več sejejo tudi tritikalo, tovrstno žito dobro uspeva tudi na slabših, zakisanih tleh, daje pa dokaj velik pridelek slame. V Agrosaatovem poskusu je sorta riparo, ki je lani dala rekordne pridelke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / nedelja, 8. julij 2012 / 07:00

Naši ljubi božji delci

V navalu različnih preimenovanj, ki jih te dni izvaja naša "ablast", kot bi rekli v Žireh, nas čaka še nekaj presenečenj. Kot naročen, se je pojavil Higgsov bozon, tako imenovani božji delec. Nič več.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 15. maj 2013 / 15:20

Zbornice družno proti davku

Na napovedano povišanje davka na dodano vrednost z 20 na 22 odstotkov oziroma znižane stopnje z 8,5 na 9,5 odstotka so se najbolj kritično odzvali v trgovini.

Gorenjska / sreda, 15. maj 2013 / 14:51

Tekma gibanja in veselja

Razvojni oddelek Kranjskih vrtcev je v soboto prvič organiziral prireditev Mladi športnik za predšolske otroke v okviru Specialne olimpijade Slovenije.

Kronika / sreda, 15. maj 2013 / 14:38

Tudi banka želi dva milijona

Nova Ljubljanska banka od Mestne občine Kranj terja skoraj dva milijona evrov iz naslova odkupljenih terjatev Vegrada za obnovitvena dela na gradu Khislstein. Občina tožbeni zahtevek v celoti zavrača....

Gorenjska / sreda, 15. maj 2013 / 12:08

Nič več z avtom do vrat

Na največji jeseniški osnovni šoli so vendarle naredili konec jutranjemu prometnemu kaosu, ko so mnogi starši z avtom pripeljali čisto do šolskih vrat. Po novem tega ne smejo več početi, lahko pa krat...

Naklo / sreda, 15. maj 2013 / 11:51

Zaradi »premoženja« ob pomoč

Brezposelni Emi Pirih po sedanji zakonodaji ne pripada več socialna pomoč, ker ima preveč premoženja. Poleg hiše ima še garažo in zaradi te so ji odbili socialno pomoč.