Prednica brez primere

Letos mineva 840 let, odkar so leta 1179 k večnemu počitku položili Hildegardo Bingensko, prvo nemško mistikinjo, benediktinko, zdravilko, skladateljico, pesnico in svetnico. Rodila se je 1098 v nemški plemiški družini kot deseti otrok. Zelo kmalu je imela močna videnja svetlobe, ki si jih nekateri znanstveniki danes razlagajo kot nekakšne bolezenske znake. Postati redovnica je bil poziv njenih videnj. Ni bila deležna posebne izobrazbe in je obžalovala, ker njeno znanje latinščine ni bilo perfektno. Zato je svoje spise po navadi narekovala tajniku, katerega latinščina je bila brezhibna, patru Volmerju. Leta 1150 je z velikimi težavami v Porenju ustanovila prvi samostan Rupertsberg, v katerem je napisala kar nekaj svojih del. Včasih je prišla celo v spor s cerkvenimi dostojanstveniki, saj ni bila pristašinja skrajne askeze, ki je vladala v nekaterih samostanih. V vse delovne prostore samostana je velela napeljati preprost vodovod, kar je bila v tistih časih velika izjema. Poznejše redovnice, ki so jih sprejemali na Rupertsbergu, so bile iz plemiških družin, zato v samostanu pomanjkanja ni bilo. Nato je na drugem bregu reke Ren ustanovila še en samostan, kjer so se na redovniški poklic pripravljala dekleta iz meščanskih pa tudi kmečkih družin. Ta drugi samostan v Eibingnu je redno obiskovala dvakrat na teden in ga vzorno vodila.

Ljudje so v samostana prihajali po nasvete za zdravje, saj je slovela po dobrih diagnozah in naborku zdravilnih rastlin. Ohranjenih je več kot tristo njenih pisem; vodila je živahno korespondenco s številnimi znanimi osebnostmi svoje dobe o vprašanjih etike, verskega nauka, o medicinskih vprašanjih in zglednem življenju. Nekaterim je bila celo svetovalka. Nekateri sodobni znanstveniki celo trdijo, da je bila prva, ki je opisala ženski orgazem. Na stara leta je veliko potovala, pridigala in zavzeto pripovedovala o svojih videnjih. Zavzemala se je za – danes bi rekli – zdravo prehrano, posebno je cenila piro: »Pira je polnovredna in milejša kot druga žitna zrna. S piro se utrjujejo mišice, skrbi za dobro kri, in če jo redno uživaš, si radostne volje. Kakorkoli že, če ješ piro kot kruh ali v kuhanih jedeh, pospešuje prebavo.«

Vsa čast Hildegardi. Njeni pirini piškotki k čaju so zdravi, a za ta letni čas presuhi. Naj nam odpusti kakšen tekoči »grehec«.

Malinova kislica

Za 10 kozarcev potrebujemo: 4 vejice mete (nekaterim bolj prija melisa), 250 g malin, 60 g kristalnega sladkorja, 40–60 ml finega belega vina ali kisa (beli balsamico), 1 steklenico penine ali 1 steklenico mineralne vode, 20 celih malin, lističe mete/melise.

Stebelca mete/melise osmukamo. Listke damo v posodo s pokrovom in dodamo sladkor ter maline. Pokrijemo in posodo čez noč pustimo v hladilniku.

Naslednji dan mešanico skozi gosto sito precedimo in pretlačimo. Če je treba, jo spiriramo.

Kis dodajamo po žlicah – eni marajo bolj kislo, drugi manj. Zalijemo z dobro ohlajeno penino ali mineralno vodo.

Za okras dodamo v kozarec listič mete/melise in na dno spustimo eno ali dve malini. Ponudimo s slamico.

Pa dober tek!