Velik junak, ki premaguje raka

Rožle Valjavec iz Kranja ima enajst let. Zanimajo ga glasba, plezanje, raziskovanje narave, rezbarjenje. V viseči mreži najraje bere knjige. Rožle pa je predvsem velik junak, ki premaguje raka. V starosti šest let je prvič zbolel za angiosarkomom, tumor je imel v srednjem ušesu na levi strani. V kratkem ga v Parizu čaka že tretja operacija, kajti rak se je na novem mestu pojavil že tretjič. Z Rožletom za tri mesece odpotujejo mami, oči in trije sorojenci. Medsebojna družinska podpora v takšnih okoliščinah je izjemno pomembna, je pa bivanje v Parizu za družino velik finančni zalogaj.

Rožletu Valjavcu so prvič postavili diagnozo angiosarkoma julija 2014. »Pred tem je imel neznosne bolečine v levem ušesu. Pediatri niso ugotovili vzroka in so ga poslali k zobozdravniku, ker da mu verjetno raste šestica. Ni bil kriv zob, ampak se je kasneje izkazalo, da ima tumor v levem srednjem ušesu. Angiosarkom, hitrorastoči rak, je zelo redek rak pri otrocih. Biopsijo so naredili v Sloveniji. Ker je bil del tumorja čisto blizu živčnega vozlišča za požiranje in dihanje, ga je konzilij napotil na operacijo tumorja v Pariz, potem ko se je tumor s kemoterapijo že močno zmanjšal. Zato je bil januarja 2015 Rožle prvič operiran v Parizu, kjer smo morali ostati še tri mesece zaradi protonskega obsevanja,« je pojasnila Urška Valjavec, Rožletova mami.

Ali lahko kaj rešiš, če ležiš in jokaš?

Prvič, ko je zbolel, mu starša o bolezni nista podrobno razlagala. »Imel je komaj šest let. Rekla sva mu samo, da je hudo bolan in da bomo vse naredili, da se bo pozdravil. Sam se je počutil zdravega že, ko ga je prenehalo boleti v ušesu,« se spominja Urška. A kako to prenese starš? »Ko izveš za tako diagnozo, bi se ulegel in umrl. Ampak ali lahko kaj rešiš, če ležiš in jokaš? Ne moreš. Zato si rečeš, danes bom rešil ta dan, za naslednjim dnevom še enega in greš naprej. Meni veliko pomaga molitev,« je pojasnila. Rožletova starša sta se po­globila tudi v alternativo, pravilno prehrano, ker verjameta le v celostno, komplementarno zdravljenje.

Nova diagnoza: tumor v levem sinusu

Prvega januarja 2018 je Urška Valjavec rodila četrtega otroka, tretjega januarja 2018 se je Rožletu pojavil nov rak. Prav tako angiosarkom. Bolel ga je zob, odpeljala sta ga k zobozdravnici, ki ga je napotila takoj na stomatološko kliniko. Bolelo ga je čedalje bolj, zatekel je v lice, oko, nebo. Urška se spominja, da je dlesen tako zatekla, da se zob sploh ni več videlo. Diagnoza: tumor v levem sinusu. Do konca junija 2018 so tumor zmanjševali s kemoterapijo, potem ga je čakala že druga operacija v Parizu. Tudi tedaj je z njim odpotovala cela družina; najmlajši Lovrenc je imel pol leta. Dvanajst ur je trajala operacija, eno samo trpljenje je bilo, se spominja Urška: »Izrezali so mu na levi strani obraza vse obrazne kosti, zobe, polovico neba. Vzeli so mu hrustanec iz rebra, da so mu podprli oko, v ustih ima protezo.« Zdravljenje je bilo po nekaj mesecih zaključeno, Rožle se je vrnil domov, v šolo, med vrstnike.

Zakaj se meni to dogaja?

Letos januarja bi moral v ustih dobiti novo protezo. A nekam sumljiva je bila razjeda v ustih, ki se je vnela, obraz je spet zatekel. Nov tumor – tokrat v levem licu in za levim očesom. »Zato gremo že tretjič v Pariz, na tretjo operacijo, kemoterapije, protonsko obsevanje,« je pojasnila mami Urška. Rožle, ki je na pragu najstniških let, ima tudi za starša vse več zahtevnih vprašanj: zakaj se to njemu dogaja, zakaj mora na kemoterapije, ali bo umrl ...

Hvaležni za vsak cent pomoči

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Parizu pokrije strošek operacije, bolnišnično oskrbo, terapije za Rožleta, za enega odraslega spremljevalca in še pavšal za pot, pavšal za hrano in nastanitev. Za vse ostale družinske člane mora družina sredstva zagotoviti sama. Kdor pa je kdaj bil v Parizu, ve, kako visoki življenjski stroški so tam. »Predana sem molitvi in veri, saj nam na pot prihajajo dobri ljudje. Tako so nam pomagali urediti bivanje v Slovenskem domu v Parizu. Veliko ljudi našo zgodbo pozna, zgodi se, da kdo kar v domači nabiralnih vrže kuverto z dobrimi željami, tudi s kakšnim prispevkom, da bomo finančno lažje zmogli tri mesece bivanja v Parizu. Prijetno smo presenečeni, da se nas spomnijo z dobrodelnimi dogodki, pred nedavnim so nam podarili izkupiček z dobrodelnega koncerta s tombolo v Kavka baru v Kranju in izkupiček iz dobrodelne prireditve Sen kresne noči v stolpu Pungert. Hvaležni smo za vsak cent pomoči, da gre v Pariz lahko cela družina, da se možem lahko podpirava, kajti psihični napori so neopisljivi, in da ima Rožle v teh težkih trenutkih in v njemu tujem svetu ob sebi tudi mlajše sorojence Ožbeja, Brino in Lovrenca, s katerimi se lahko pogovarja in igra. Če je kdo pripravljen kakorkoli pomagati v kakršnikoli obliki, nam lahko piše na e-naslov urska.valjavec@gmail.com.

Treba je gledati in verjeti v nov dan

Leta 2014, ko je imel Rožle prvič postavljeno diagnozo, je bil prvošolec. Zdaj je bil četrtošolec, le da šola zaradi bolezni kdaj tudi malo počaka. Sošolci mislijo nanj, učitelj DSP ga je prve tri mesece letos, ko je imel Rožle neznosne bolečine in v šolo ni hodil, obiskoval na domu. Ob koncu leta je kljub vsemu pridobil najnujnejše ocene in zaključil razred. Tumor pa se mu je močno zmanjšal. Le skupaj zmorejo prestati to težko situacijo – in kot je že poudarila Urška, je treba gledati in verjeti v nov dan ...