Volkulja iz kamniških planin, ki ozavešča o okoljskih temah

Volkulja Bela prihaja iz kamniških hribov. V obliki stripa, ki sta ga ustvarila Kamničana Ivan Mitrevski in Kartini Djalil, bo bralce ozaveščala o ekoloških temah in izzivih, s katerimi se na tem področju srečujejo Kamničani in z njimi cel svet. A kot pravita sogovornika, noben strip še ni spremenil sveta: »Lahko narišemo stripov, kolikor želimo, a dokler nihče ne bo za nič odgovarjal, se ne bo nič spremenilo.«

»Bela je prišlek, ki je doma v hribih nad dolino Kamniške Bistrice. Ime je dobila po Kamniški Beli, po beli, ki pomeni nekaj nedolžnega in čistega,« o izvoru imena prikupne volkulje, ki je nedavno zaživela v obliki stripa, pripoveduje Kartini Djalil, ki je poleg Ivana Mitrevskega, soodgovorna za to, da je Bela postala stripovska junakinja in se prek družbenih omrežij približala Kamničanom.

Okoljske teme na enostaven način

Bela je osnovana na pravi volkulji, ki so jo lovci in gozdarji opazili v kamniških hribih. »Zdelo se nama je zanimivo, da volkovi zopet živijo v kamniških gozdovih, kar je bila dodatna spodbuda, da sva se kot zavzeta ''zelenca'' začela še bolj informirati o okoljevarstvenih temah. Veliko sva se pogovarjala z lovci, gozdarji, uradniki in okoljevarstveniki in ugotovila, da ima o tematiki sicer vsak svoje mnenje, a se med seboj vendarle ne razlikujejo tako zelo. Te teme, ki so po navadi zaprte v svojo stroko, sva želela zapakirati v ljudem prijazno obliko in jo poslati v svet,« dodaja Ivan Mitrevski.

In tako je zaživela volkulja Bela, varno skrita v gozdovih, ki pa vsak torek prek družbenih omrežij pokuka v širni svet in obelodani kakšno skrivnost. »Strip želi informirati bralce o pomenu biotske raznovrstnosti in ekoloških temah. Midva na tem področju nisva strokovnjaka, zato poslušava tiste, ki o tem kaj vedo, in to zapakirava v zgodbo o Beli,« pravi Ivan.

Kartini in Ivana Kamničani sicer dobro poznajo. Kartini zase pravi, da je ulična socialna delavka, saj se na tak način najlažje približa ljudem. »Odkar pomnim, sem v teh vodah, že kot mlado dekle sem spodbujala otroke, da smo si pomagali med sabo, se družili. Ves čas sem sodelovala v lokalnih skupnostih, organizacijah, kjer smo delali z ljudmi,« dodaja. V Društvu Makadam že več let vodi Dnevno sobo. Gre za projekt spodbujanja medgeneracijskega druženja in aktivnosti, namenjen pa je predvsem kvalitetnemu preživljanju prostega časa mladih. Veliko pozornosti namenjajo pogovoru o različnih temah ter vzgoji in izobraževanju mladih. Kot pravi, za okoljske teme človek ni nikdar premlad, in po njenih izkušnjah mlade skrbi onesnaženost planeta. »Nihče ni premlad za okoljske teme. Od posameznika do posameznika se sicer razlikuje, kako se ga te teme dotaknejo. A v splošnem mlade okolje zanima, kar se je nazadnje izkazalo posebej v času podnebnega štrajka, ko smo se o tem precej pogovarjali in se ga tudi zelo aktivno udeležili, s svojimi transparenti, letaki, pa glasom in stasom!«

Ivan stripe riše, odkar zna v roki držati svinčnik. Bil je član uredništva in kasneje tudi urednik revije Stripburger, ilustriral je že več knjig in v tem času razvil prepoznaven slog, ki se kaže tudi skozi stripe o Beli. Poleg stripov najraje ilustrira izobraževalno literaturo za otroke in slikanice. A kot pravi, strip o Beli ne riše nič drugače, čeprav je namenjen širši publiki: »Pri delu nisem toliko osredotočen na to, kdo ga bo bral, ampak se poskušam osredotočiti na to, da dobro in jasno povem vsebino in posredujem sporočilo.«

»Družboslovcu po izobrazbi mi gre pisanje precej bolje od rok kot kakšnemu drugemu kolegu, zato rad podtikam sovjim junakom različne izjave. Sem avtor, ki morda dela bolj na slogu kot na neki realistični upodobitvi. Všeč so mi pretirani izrazi, ker to pomeni več akcije. Všeč so mi liki, ki so pretirano čustveni, tu sem našel svojo publiko. Je pa to le ena izmed mnogih metod, ki jih lahko izberejo ilustratorji,« o svojem delu pravi Ivan, Domžalčan, ki se po desetih letih v Kamniku že počuti pravega Kamničana.

Kartini pa v Kamniku živi in deluje že vse življenje. »Ostajam zvesta Kamniku, ki mi je zelo ljub in želim tudi drugim povedati, da je Kamnik s svojo okolico nekaj posebnega in vreden, da ga ohranjamo neokrnjenega.«

Bela ju je pripravila do tega, da sta združila svoje talente in začela ustvarjati. Organizacijo sestankov in raziskovalni del projekta vodi Kartini, scenarije pripravljata skupaj, strip pa na koncu nariše Ivan. Čeprav sta za zdaj izšli le dve epizodi stripa, so njuno delo že prepoznali tudi drugod. Prve štiri epizode Bele tako sofinancira evropski projekt SpeciAlps, katerega namen je prepoznavanje in ohranjanje naravnih bogastev.

Za prevod stripa pa so se menda že priporočili Italijani, Avstrijci in Francozi. »Želja po prevodih je dokaz, da so problemi, s katerimi se soočamo v Kamniku, pravzaprav globalni problemi. Delava po načelu ''misli globalno, deluj lokalno'',« pravi Ivan, ki poudarja, da bo strip ostal vezan na kamniške teme. »Ekološki problemi so prevečkrat predstavljeni zelo moralistično, kot neka abstraktna tema, ki se nas ne tiče. Midva se želiva temu ogniti in pokazati na dejanske probleme, s katerimi se soočamo v Kamniku in se dotikajo našega okolja in naše kvalitete življenja.«

Med Kamniškimi problemi omenjata tudi primer pitne vode. »Velika planina, pod katero je večina kamniške pitne vode, je porozna kraška gmota, ki vsako leto sprejme nekaj deset tisoč obiskovalcev, s tem pa tudi njihove odpadke in izločke. Vse to vpliva na kvaliteto pitne vode Kamničanov, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki. Vprašati se bomo morali tudi, zakaj dovoljujemo avtomobile na Veliki planini in vožnjo z motornimi sanmi. In kako to vpliva na biotsko raznovrstnost planine, na katero smo Kamničani tako ponosni,« pravita sogovornika.

Strip ima lahko tudi izobraževalno noto

Bela bo torej postavljala tudi neprijetna vprašanja. Komu pa je strip pravzaprav namenjen? »Vse se začne pri mladih. Spodbuda za strip je bil pogovor z enim od lovcev, ki je omenil, da so vsa ekološka vprašanja povezana z otroki, saj starejše generacije njim predajamo svet in okolje, zato je prav, da mladi ne prejmejo slabše dediščine, kot smo jo v roke dobili mi. S tega stališča so mladi in otroci primarna publika, v resnici pa problematika zadeva vse,« pravi Kartini, Ivan pa dodaja: »Strip res ni del šolskega sistema, zato morda velja prepričanje, da je namenjen le zabavi. A ga je v nekem življenjskem obdobju bralo veliko starejših. V današnjem digitaliziranem svetu strip konkurira telefonom, računalnikom in televiziji in zato deluje še nekoliko bolj ''retro'' – zaradi česar je še bolj ''kul''. Tako da je zagotovo primeren medij za vse generacije.«

A ozaveščanje in informiranje sta le en del rešitve. »Noben strip še ni spremenil sveta, lahko je le spodbuda. Spodbujati bi morali tudi druge načine turizma, ne le množičnega in diskontnega turizma. Število turistov, ki pridejo v Kamnik, ni edini kazalnik uspeha, če bomo gradili le na množičnosti, ne bomo dobili rezultatov, ki jih želimo. Lahko narišemo stripov, kolikor želimo, a dokler nihče ne bo za nič odgovarjal, se ne bo nič spremenilo. Okoljski problemi postajajo vse bolj konkretni, reševati jih je treba tukaj in zdaj,« si ne delata utvar Kamničana.

Volkuljo Belo lahko spremljate na Facebooku (facebook.com/volkuljaBela) in Instagramu (@volkuljabela).