Knjige na tehtnico

Prijazna Benečanka na okencu za let Benetke–Malaga, ko stehta prtljago, pojasni štiriperesni deteljici, da ima kvartet za let nazaj na voljo še osem kilogramov za spominke. Sliši se dosti, v resnici je pa 'blažev žegen'. Ta sklep je imel premične temelje. A ko smo vsak večer veselo razkazovale vsaka svoj plen, je mene peklilo. Mantilja ne tehta dosti, pahljača tudi ne, biki so lahki, hočem reči biki na moških majicah iz Ronde … par zdelanih superg bo končal v kanti … Kaj pa čudovita elegantna vaza v odtenku neskončne modrine, ki sem si jo v Sevilli privoščila za svojo zbirko modrega stekla? Tehtnica v apartmajski kuhinji pokaže točno 1010 gramov ... Zgoščenka, na kateri igra kraljevski kvartet kitar Los Romeros, bo zamenjala prazno tubo paste za zobe. To bo še šlo!!! … Ampak mene v Valencii, v narodnem muzeju keramike Gonzalez Martí, prijazen vodič napoti v knjigarno Soriano, kjer najdem vse o Valenciji. A izkaže se, da mi je naprtil hudičevo skušnjavo, ko me je napotil med knjižne police. Ko sem stopila v knjigarno, bi bila kmalu zavriskala, a sem se ugriznila v jezik. Res ne gre, da bi med babilonom besedi in flamenco glasbo razkazovala svoja podalpska znanja.

Po treh priložnostnih izborih se le odločim. Osem naslovov, od tega zajetnih »1080 receptov« Simone Ortega, ki jo večkrat ponatisnejo kot našo Kalinškovo. Ko me vprašajo, od kod sem, seveda povem, in pristavim, ali je kakšna možnost, da mi knjige stehtajo … Knjigarnarica me pogleda, kot da me ne razume prav, zato ponovim prošnjo in pristavim: zaradi aviona. Število kil je omejeno. Poredno se nasmeje in pravi, bom poskusila … Poskus uspe. Točno šest kilogramov in 35 gramov.

Z dvodnevno vstopnico za turistični avtobus »gor pa dol« se vkrcam na palubo in se mirno peljem mimo svojega hotela – naj živi še ena runda za slovo od lepega mesta! … Na letališču imam le dvoje kosov ročne prtljage: nahrbtnik z vazo in platneno vreč(k)o. Prtljaga štiriperesne deteljice je pri tehtanju v mejah normale!!!

Paradižniki s tunino – Tomates con atún

Za 4 osebe potrebujemo: 4 mesnate paradižnike, 1 veliko papriko, 1 šalotko, 250 g tunine v olju, 1 majhno skodelico s papriko polnjenih oliv, 1 ščep soli, 1 ščep popra, 2 žlici oljčnega olja, 2 žlici belega balzamičnega kisa, 1 žlico gorčice, 1 ščep sladkorja (optimalno), sesekljan peteršilj in timijan, 4 lističe bazilike, 4 vejice koromača za okras.

Paradižnik operemo, ga osušimo s papirnato brisačko, odrežemo kapice in previdno izdolbemo sadeže. Šalotko in papriko zrežemo na drobne kocke. Tunino dobro odcedimo. Šalotko in papriko prepražimo na olju in ohladimo. V skledi z vilicami raztrgamo tunino. Dodamo prepraženo papriko s šalotko in primešamo skodelico oliv, prerezanih na pol, peteršilj in timijan. Iz olja, kisa, gorčice, soli in popra napravimo preliv in vse sestavine rahlo premešamo. Napolnimo paradižnike in pokrite s kapico damo za eno uro v hladilnik. Preden ponudimo, malce odmaknemo kapice in v paradižnik zataknemo listič bazilike in vejico koromača. K polnjenim paradižnikom se poda bageta.

Pa dober tek!