Kosili za evropsko prvenstvo

Minulo nedeljo je na Jami pri Kranju potekalo tekmovanje v ročni košnji.

Jama pri Kranju – Društvo koscev in kosic Slovenije je minulo nedeljo organiziralo tradicionalno tekmovanje v ročni košnji na Jami pri Kranju.

»Dež travo zmehča, zato jo je lažje kositi, po drugi strani pa je zaradi dežja težja, zato kosci potrebujemo več moči,« je razmere na travniku poznavalsko ocenila 76-letna Minka Veršič, starosta slovenskih koscev in aktualna svetovna prvakinja v svoji kategoriji.

Da je ročna košnja resno tekmovanje, ne samo kmečko opravilo, so dokazovali številni kosci, ki so se udeležili tokratnega tekmovanja. Košnja zahteva spretnost in dobro kondicijo, saj morajo tekmovalci denimo v kraljevski disciplini pokositi sto kvadratnih metrov veliko travno površino, kar najboljšim uspe v le dveh minutah. »Poleg dobre fizične pripravljenosti moraš imeti dobro koso. Če kosa ne reže, tu tudi kondicija ne pomaga. Tekmovalci uporabljamo koso dolžine 120 ali 130 centimetrov s krajšim ročajem, da jo lažje obvladuješ,« nam je povedal podpredsednik društva, ki se je tudi sam pomeril v kraljevski disciplini, v kateri je zmagal Avstrijec Fabian Winder pred Jožetom Oblakom in Romanom Krekom.

»Ročna košnja je precej zahtevna disciplina, ki ne dobi prav veliko pozornosti javnosti, zato se je treba za mlade tekmovalce še posebej potruditi. Kljub temu naši tekmovalci dosegajo vse boljše rezultate. Na evropskem prvenstvu v Baskiji pred štirimi leti skoraj nismo imeli tekmovalca, ki bi se uvrstil med najboljših trideset, pred dvema letoma v Švici smo bili že precej boljši, za letošnje prvenstvo pa imamo tri ali štiri tekmovalce, ki so se sposobni uvrstiti med prvih deset,« je pojasnila tajnica društva Betka Krek. Tekmovanje na Jami je bilo zadnje v seriji treh tekmovanj pri nas in je dalo tudi potnike na evropsko prvenstvo v ročni košnji, ki bo avgusta potekalo v Avstriji. Prihodnje leto pa se bodo najboljši kosci zbrali v Moravčah, kjer bo potekalo svetovno prvenstvo.

Ročna košnja pa nima le tekmovalnega značaja. »To je naša kulturna dediščina, ki jo tudi na tak način lahko ohranjamo živo,« pravi Minka Veršnik, ki si želi, da bi se s tem zanimivim in malo znanim športom ukvarjalo tudi čim več mladih. Prav zato tudi organizatorji evropskih tekmovanj namenjajo več prostora tekmovalcem pod tridesetim letom in tudi na ta način skušajo spodbuditi mlajše generacije k tej zanimivi disciplini.