Maturanti pete generacije

Ob šestdeseti obletnici mature so se srečali nekdanji sošolci s škofjeloške gimnazije.

Leta 1959 je na gimnaziji v Škofji Loki maturiralo 26 gimnazijcev. Bili so peta generacija škofjeloških maturantov. Pol je še živih in deset od njih se jih je ta mesec ob šestdeseti obletnici mature srečalo v Gostilni pri Ingliču, le nekaj sto metrov od nekdanje gimnazijske stavbe (danes OŠ Škofja Loka-Mesto), v kateri so nekoč gulili šolske klopi.

V razredu so bili poleg Škofjeločanov še dijaki iz Selške in Poljanske doline pa tudi iz Kranja in Krope, je pojasnila Mara Potokar, ki je ob pomoči nekdanjega sošolca Andreja Pippa organizirala srečanje. Med njimi je bilo nekaj starostne razlike, saj so bili rojeni med letoma 1938 in 1941. V zgodnjem otroštvu so preživeli vojna leta, poleg tega je bila v nekaterih bolj odročnih krajih po dolinah šola organizirana malce drugače, zato so gimnazijski prag prestopili pri različnih starostih. »Za sprejem na višjo gimnazijo je bilo poleg male mature na nižji gimnaziji treba opraviti še sprejemni izpit. Bili smo edini razred v naši generaciji. Jezikovno smo bili razpolovljeni na tiste, ki so se učili angleško, in na druge, ki so imeli nemščino. Na gimnazijska leta imamo lepe spomine, sicer pa na naših srečanjih vedno znova ugotavljamo, kako veliko znanja smo dobili, pa čeprav je pouk temeljil na razlagi, tabli in kredi,« je pojasnila Potokarjeva. Vsi njihovi učitelji so že pokojni, razen učitelja za telovadbo Ivana Križnarja. Njihov razrednik je bil France Šifrer, ki jih je učil fiziko.

»Bili smo zelo uspešna generacija. Ni mi znano, da bi kdo končal kot gimnazijski maturant. Vsi smo šli naprej na fakulteto,« je povedala Mara Potokar. Največ nekdanjih sošolcev se je usmerilo v medicino in prosveto. Med njimi so bili kar trije zdravniki, zobozdravnica in medicinska sestra, farmacevtka, veterinar, gradbenik, svetovalec na zavodu za šolstvo, učiteljice in ravnateljice, eden od njih še danes predava fiziko na fakulteti … V svojih vrstah imajo tudi znanega pevca – Andreja Berganta, vodjo Fantov s Praprotna. »Že v mladih letih je kazal glasbeno nadarjenost,« se spominja Mara Potokar. Na njihovih srečanjih tako nikoli ne gre brez znamenite skladbe Čebelar. Kot zanimivost je povedala še, da so med 26 sošolci v razredu nastali kar trije pari, ki so stopili na skupno življenjsko pot.

Druženje nekdanjih sošolcev je potekalo v zelo sproščenem vzdušju. »Mimogrede je minilo,« je pristavila naša sogovornica. V preteklosti so se večinoma srečevali na pet let, a ker se jim leta počasi nabirajo, Potokarjeva razmišlja, da bi se odslej srečevali pogosteje.