Praznik pod lipo

Na žegnanju v Kortah

Pod Pristovški ali Koroški Storžič vsako tretjo julijsko nedeljo ne prihajajo le Korčani, ampak tudi sosedje s slovenske strani in številni drugi prijatelji Koroške.

Oktobra leta 1861 so na hribu nad dolino Kort/Troegern pri Železni Kapli/Eisenkappel blagoslovili cerkev sv. Križa, ki jo je na svoje stroške dal zgraditi kmet Mihael Karničar, Pristovnik po domače. Želel je, da bi imeli ljudje iz tega odmaknjenega kraja, iz katerega je le do Jezerskega vodila kolikor toliko spodobna pot, božjo službo bližje domu, da bi v njej v težkih časih, ki tem krajem niso prizanašali, prosili pomoči in da bi pokojniki lahko počivali v domači zemlji. Cerkev, od katere je enkraten pogled na dolino in na vrhove Obirja, Tolste Košute in Virnikovega Grintavca, so redki prebivalci Kort in tisti, ki so morali s trebuhom za kruhom v svet, vzdrževali in ohranili do danes. Cerkev je zanje nekaj svetega. Čeprav danes stalno živi v Kortah le še nekaj nad dvajset ljudi, je z njihovo pomočjo in prispevki ljudi, ki imajo korenine v Kortah, vzorno vzdrževana.

Da bi cerkev ostala srce vasi in združevala ljudi, ki jih povezuje ta kraj, so pred dvajsetimi leti prvič organizirali »žegnanje v Kortah«. Odločili so se za tretjo nedeljo v juliju. Že prvič je prišlo presenetljivo veliko ljudi, potem pa vsako leto več, ne le tistih s »korško krvjo«, ampak tudi iz Železne Kaple in okolice ter iz Gorenjske, predvsem iz krajev na slovenski strani meje.

V nedeljo je bilo dvajseto žegnanje. Bilo je še posebej slovesno, saj so z mašo in procesijo počastili 150. obletnico posvetitve cerkve, kapelski župnik Polde Zunder pa je blagoslovil nova cerkvena okna. Smrtnikovi, Hribarjevi in drugi redki prebivalci Kort ter njihovi pomočniki so tako kot vsa leta poskrbeli, da je bil po maši pod košato lipo pravi ljudski praznik ob taktih Tria Pegrin z Obirskega/Ebriach. Očeta Lamberta in sinova Engelberta in Romana Kutschniga ni prav nič dajal spanec, čeprav so do šestih zjutraj igrali v domači gostilni. Slovenščina se je prepletala z nemščino, srečevali so se stari in novi znanci z obeh strani meje. Izkupiček od darovanja, prodaje blagoslovljenih svečk z motivom cerkve in od gostinskih storitev je po običaju ostal v Kortah za potrebe cerkve.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 24. januar 2020 / 18:33

Jutri se bo začelo državno prvenstvo v vaterpolu

Kranj – Jutri se bo s prvim krogom začelo člansko državno prvenstvo v vaterpolu tekmovalne sezone 2019/2020. Sodelujejo štiri moštva iz Slovenije, in sicer AVK Triglav, VD Koper Primorska, VD Kamni...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

V Naklem pokopali pobite pod Storžičem

O prikritem grobišču ob poti med Lovrencem in Poljano, v katerem so novembra lani našli ostanke štirih žrtev, je prva pisala oktobra leta 2004 Marjeta Smolnikar v Gorenjskem glasu.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Vodarina prinaša izgubo

Komunala Radovljica je lani poslovala z dobičkom, prvič po petnajstih letih so pozitivno poslovale tudi javne gospodarske službe, vodarina pa še vedno prinaša precejšnjo izgubo.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Brezposelnost postopoma upada

Konec februarja je bilo v radovljiški občini registriranih 316 brezposelnih, več kot polovica brezposelnih je žensk.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Lekarna postaja pretesna

Radovljica - Javni zavod Gorenjske lekarne ima v radovljiški občini lekarni v Radovljici in v Lescah ter lekarniško podružnico v Kropi. Lekarne so lani poslovale pozitivno, pri tem pa je r...

Splošno / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Otroštvo te zaznamuje za vse življenje

Otroška ljubezen do trga pred domačimi vrati je prerasla v ljubezen do mesta. Na sprehodu z dr. Cenetom Avguštinom skozi gabrov drevored do graščine.