Kurenti, nakar še Marx

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 06:51

V Prešernovi hiši je na ogled razstava likovnih del Prešernovih nagrajencev, ki jih hranijo v šestih gorenjskih muzejih.

Kranj – Poletje je tu. Smo opazili in v iskanju primerne sence tudi na lastni koži občutili. Ampak če letnemu času dodamo še prvovrstnega pesnika in po njem imenovane najvišje državne nagrade za umetniške dosežke, se izpiše Poletje s Prešernovimi nagrajenci, niz dogodkov, ki si jih bosta tudi letos čez poletje delila Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev. Tako oplemeniteno poletje se je začelo v petek v galeriji Prešernove hiše z odprtjem razstave izbora likovnih del Prešernovih nagrajencev iz zbirk šestih muzejev na Gorenjskem.

Predstavljena so dela devetih umetnic in umetnikov. Kot je povedal kustos razstave umetnostni zgodovinar Gašper Peternel, galerija ponuja specifičen razstavni prostor. »Zato smo se odločili, da obiskovalcem namesto množice nagrajencev predstavimo vsebinske in motivne sklope, ki so vezani na posameznega umetnika, oziroma je umetniška zvrst tista, ki različne umetnike povezuje ali predstavlja v nekoliko manj znani luči.«

Vstopimo v galerijo in se na levi steni srečamo z deli iz sicer bogate likovne zbirke Loškega muzeja – vsekakor je tu France Mihelič s svojim fantastičnim mikrosvetom kurentov, dreves, vešč in drugih bitij, ki živijo nekje vmes, med svetlobo in temo, toploto in hladom, dnevom in nočjo. Pogled na nasprotno stran se ustavi v platnih Mihe Maleša, ki seveda prihajajo iz obsežne zbirke, ki jo v galeriji slikarjevega imena hrani Medobčinski muzej Kamnik. Prepoznaven grafik je tokrat predstavljen s platni, v katerih razkriva svojo ekspresionistično, lahko bi rekli lirično ustvarjalno dimenzijo. Tržiški muzej je na razstavo uvrstil triptih Homo sapiens zamejskega avtorja Valentina Omana. V njih predstavlja občutljive trenutke človekovega bivanja.

Iz Gornjesavskega muzeja so za razstavo namenili portrete jeseniških martinarjev Božidarja Jakca, ki jih je s kredo na papir naslikal leta 1939, ko se je večkrat mudil v jeseniški železarni. Muzeji radovljiške občine se ponašajo z izjemno zbirko slovenske ilustracije. Za razstavo so namenili dela nagrajenk: Marlenke Stupica, njene hčere Marije Lucije Stupica in Alenke Sottler, k njim pa dodali še Pravljico o Vanču Iveta Šubica. Prav Ive Šubic je zastopan tudi s strani gostitelja razstave Gorenjskega muzeja. Sicer zelo raznovrsten slikar, grafik in ilustrator je največkrat iskal motive v lokalnem prostoru Poljanske doline. Na ogled so tri njegova platna.

Razstavo v kletnem prostoru zaključujejo raznoliki portreti kiparja Lojzeta Dolinarja, najbrž enega najpomembnejših slovenskih kiparjev. V razstavljenih delih od Matije Gubca (1913) do Marxa in Engelsa (1958) ter Hinka Smrekarja (1962) je viden njegov širok slogovni razpon. Naslednji muzejski dogodek Poletja s Prešernovimi nagrajenci v Gorenjskem muzeju bo 14. avgusta pesniški večer z Juretom Jakobom, aktualnim skladovim nagrajencem za pesniško zbirko Lakota.