O domovini malega kruhka

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / / 12:50

V raznoliki vsebini letošnjih Loških razgledov so pomembno mesto namenili tudi malemu kruhku, medenemu pecivu, značilnemu za Škofjo Loko in okolico.

Škofja Loka – Predstavitev Loških razgledov je vsako leto osrednji dogodek Muzejskega društva Škofja Loka, ki ta domoznanski zbornik izdaja že 65. leto. Ker vsako leto izide pred občinskim praznikom, bi ga lahko občina, ki sicer finančno podpira izhajanje Loških razgledov, lahko v večji meri poudarila kot enega pomembnejših dogodkov občinskega praznovanja, je v uvodnem nagovoru dejal predsednik Aleksander Igličar. Spomnil je na začetke nastajanja zbornika: marca 1953 je v takratni reviji Tovariš izšla priloga o Škofji Loki in okolici. Ker so avtorji pripravili obsežne prispevke, ki niso mogli biti vključeni v reviji, so jih pripravili za lastno publikacijo in decembra 1954 je ob drugem občinskem prazniku izšla prva številka Loških razgledov. Izdali so jo v 1200 izvodih.

Danes osrednja loška domoznanska publikacija izhaja v šeststo izvodih, dostopna je tudi na straneh digitalne knjižnice. Vsebino najnovejše številke je predstavila urednica Marija Lebar. Na naslovnici tokrat objavlja čipko, posvečeno lanskemu vpisu klekljane čipke na Unescov seznam nesnovne dediščine. V nacionalni register kulturne dediščine pa je bilo lani vpisano izdelovanje malega kruhka in lesenih modelov, ki sta pomembni rokodelski veščini, ohranjeni na Škofjeloškem. Pobuda za vpis je nastala v Rokodelskem centru Duo v Škofji Loki, pri vpisu sta sodelovala tudi Loški muzej in muzej iz Železnikov. Okrašeno medeno pecivo, ki ga izdelujejo in krasijo prostoročno ali pa pečejo v lesenem modelu, je v besedi predstavila Katarina Sekirnik iz centra Duo, v praksi pa mojstrice Petra Plestenjak Podlogar z izdelavo lesenih modelov ter Alenka Lotrič in Breda Tolar s kruhki. S to zgodbo so poživili predstavitev Loških razgledov, prikazali pa so tudi film iz televizijske oddaje Kalejdoskop iz leta 1969, v kateri je prikazana izdelava medenega peciva in tudi lesenega modela. Filmski zapis predstavlja rezbarja Iva Plestenjaka, ki je svojo veščino prenesel na vnukinjo Petro, danes edino znano nosilko te rokodelske umetnosti. Kot zanimivost kaže omeniti, da je v reviji Tovariš leta 1953 izšel tudi zapis izpod peresa Franceta Planine pod naslovom Domovina malega kruhka.