Martin Lissiach, Ksenija Dobrila, Walter Bandelj in Julijan Čavdek (od leve) na predstavitvi knjige Mi, Slovenci v Italiji

Mi, Slovenci v Italiji

Naslov pričujočega članka je naslov knjige, ki sta jo izdali osrednji organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij iz Trsta, slovenski javnosti pa je bila predstavljena pretekli teden na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Njegova direktorica dr. Sonja Novak Lukanovič ni skrivala veselja ob tem, da je knjiga doživela slovensko promocijo prav v tej ustanovi, in izrazila upanje, da bo ugotovitve takšnih knjig upoštevala tudi slovenska država pri oblikovanju politike do Slovencev v sosednjih državah in po svetu.

Publikacijo s pomenljivim naslovom so predstavili najvišji predstavniki obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji: predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj ter njuna sodelavca Martin Lissiach in Julijan Čavdek. Povedali so, da je v obe organizaciji vključenih okrog 320 slovenskih društev od okrog štiristo delujočih. Skupna izdaja knjige je dokaz, da organizaciji, ki sta sicer različnih političnih usmeritev, vedno bolje sodelujeta in sta pri ključnih vprašanjih obstoja in razvoja slovenske narodne skupnosti v Italiji enotni. V delovanju želimo biti mladostni in zazrti predvsem v prihodnost, so povedali na predstavitvi knjige. Pri nastajanju knjige so se zgledovali tudi pri nemški manjšini na Južnem Tirolskem in upoštevali raziskave, ki jih je pred tem že opravil Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Trsta. »S knjigo hočemo povedati, kdo smo Slovenci v Italiji, in poudariti, da že leta sooblikujemo politiko v okolju, v katerem živimo,« je poudaril Martin Lissiach. Julijan Čavdek pa je dodal, da je že skrajni čas za spoznanje, da se Slovenija v kulturnem in jezikovnem pomenu ne konča na državni meji, ampak sega daleč preko nje. »Zgodovina je naredila svoje, narod pa je ostal,« je povedal.

Knjiga je trojezična: slovenska, italijanska in angleška. V njej so jedrnato opisani naselitveno območje Slovencev, zgodovinska prisotnost, jezikovni položaj, zaščitne določbe, izobraževanje, družbeno in politično predstavništvo Slovencev, institucije in združenja ter mediji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Izleti GG / nedelja, 22. maj 2016 / 12:07

Krško in njegovi Gorenjci

Glasovci so se odpravili na Dolenjsko. Tokrat se je njihovo raziskovanje začelo v mestu Krško, kjer so si izletniki ogledali najprej mestni muzej, potem pa še Mencingerjevo hišo.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 28. april 2007 / 07:00

Jan Garbarek v Križankah

Ljubljana - Jan Garbarek, odličen norveški saksofonist, ki navdušuje s svobodno uporabo dolgih tonov ter prepletanjem brazilskih in azijskih vplivov, bo v sredo, 9. maja, ob 21....

Gorenjska / sobota, 28. april 2007 / 07:00

Podjetni bi imeli svojo pokrajino

Potem ko je vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na začetku leta oblikovala predloge zakonov, na podlagi katerih naj bi že čez leto in pol v Sloveniji dobili pokrajine, o njih živa...

Gorenjska / sobota, 28. april 2007 / 07:00

Od Čebin do črepinj

V dneh 17. in 18. aprila je minilo 70 let od ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Ta stranka je potem kar pol stoletja (1941-90) igrala glavno vlogo v življenju našega naroda. Zase je bila "avantgardn...

Gorenjska / sobota, 28. april 2007 / 07:00

Zanemarjena Plečnikova dediščina

Malo krajev se lahko pohvali s tako razgibano preteklostjo in s toliko kulturnimi ter naravnimi zanimivostmi na tako majhnem kotičku zemlje kot Begunje na Gorenjskem. Jama Zijalka, razva...

Gorenjska / sobota, 28. april 2007 / 07:00

Zaljubljen v Dubrovnik in Bled

Dubrovničan Ivan Rudenjak je ob letošnjem blejskem občinskem prazniku prejel naziv častnega občana Bleda. Ne po naključju, saj je že vrsto let Bled njegov drugi dom, poskrbel pa je tudi za sodelovanje...