Martin Lissiach, Ksenija Dobrila, Walter Bandelj in Julijan Čavdek (od leve) na predstavitvi knjige Mi, Slovenci v Italiji

Mi, Slovenci v Italiji

Naslov pričujočega članka je naslov knjige, ki sta jo izdali osrednji organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij iz Trsta, slovenski javnosti pa je bila predstavljena pretekli teden na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Njegova direktorica dr. Sonja Novak Lukanovič ni skrivala veselja ob tem, da je knjiga doživela slovensko promocijo prav v tej ustanovi, in izrazila upanje, da bo ugotovitve takšnih knjig upoštevala tudi slovenska država pri oblikovanju politike do Slovencev v sosednjih državah in po svetu.

Publikacijo s pomenljivim naslovom so predstavili najvišji predstavniki obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji: predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj ter njuna sodelavca Martin Lissiach in Julijan Čavdek. Povedali so, da je v obe organizaciji vključenih okrog 320 slovenskih društev od okrog štiristo delujočih. Skupna izdaja knjige je dokaz, da organizaciji, ki sta sicer različnih političnih usmeritev, vedno bolje sodelujeta in sta pri ključnih vprašanjih obstoja in razvoja slovenske narodne skupnosti v Italiji enotni. V delovanju želimo biti mladostni in zazrti predvsem v prihodnost, so povedali na predstavitvi knjige. Pri nastajanju knjige so se zgledovali tudi pri nemški manjšini na Južnem Tirolskem in upoštevali raziskave, ki jih je pred tem že opravil Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Trsta. »S knjigo hočemo povedati, kdo smo Slovenci v Italiji, in poudariti, da že leta sooblikujemo politiko v okolju, v katerem živimo,« je poudaril Martin Lissiach. Julijan Čavdek pa je dodal, da je že skrajni čas za spoznanje, da se Slovenija v kulturnem in jezikovnem pomenu ne konča na državni meji, ampak sega daleč preko nje. »Zgodovina je naredila svoje, narod pa je ostal,« je povedal.

Knjiga je trojezična: slovenska, italijanska in angleška. V njej so jedrnato opisani naselitveno območje Slovencev, zgodovinska prisotnost, jezikovni položaj, zaščitne določbe, izobraževanje, družbeno in politično predstavništvo Slovencev, institucije in združenja ter mediji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / torek, 31. julij 2007 / 07:00

Otroci v Bobrovi deželi

Na Pungertu je v sklopu otroškega Kranfesta minuli konec tedna zaživela Bobrova dežela.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:25

Za brata prepisala Sveto pismo

Lucija Rožman je bratu duhovniku Bernardu za novo mašo podarila ročno prepisano Sveto pismo.

Zanimivosti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:12

Poletna noč

Nočna mestna neonska panorama, nad katero se bohotijo magično obarvane meglice, ožarjene z julijsko polno luno ter s hipnotičnimi bliski v daljavi, deluje kot antologijski prizor iz fantazijskega f...

GG Plus / nedelja, 24. julij 2016 / 21:11

Prevarana Slovenija

»Če upoštevamo oceno francoskega inštituta Crest, je v slovenskih rokah ostalo približno deset tisoč ton orožja, zlasti streliva in minskoeksplozivnih sredstev. V poročilu londonske konference je b...

Nasveti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:10

Počitniški dan

Ladjica drsi po Vrbskem jezeru na krožni vožnji. Z dnevno vozovnico vstopiš in izstopiš na katerikoli postaji. Z Izbranim se odločiva za Ribnico (Reifnitz) in Otok (Maria Wörth). V Ribnici počitniš...

GG Plus / nedelja, 24. julij 2016 / 21:09

Dekla

»V dopoldanskem času, ko so bili bratje v službi, oče pa je spal, sem lahko smuknila na svobodo. Pogosto sem zavila v knjižnico. Tam je delala neka mlada ženska, Živa po imenu. Spoprijatel...