Martin Lissiach, Ksenija Dobrila, Walter Bandelj in Julijan Čavdek (od leve) na predstavitvi knjige Mi, Slovenci v Italiji

Mi, Slovenci v Italiji

Naslov pričujočega članka je naslov knjige, ki sta jo izdali osrednji organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij iz Trsta, slovenski javnosti pa je bila predstavljena pretekli teden na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Njegova direktorica dr. Sonja Novak Lukanovič ni skrivala veselja ob tem, da je knjiga doživela slovensko promocijo prav v tej ustanovi, in izrazila upanje, da bo ugotovitve takšnih knjig upoštevala tudi slovenska država pri oblikovanju politike do Slovencev v sosednjih državah in po svetu.

Publikacijo s pomenljivim naslovom so predstavili najvišji predstavniki obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji: predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj ter njuna sodelavca Martin Lissiach in Julijan Čavdek. Povedali so, da je v obe organizaciji vključenih okrog 320 slovenskih društev od okrog štiristo delujočih. Skupna izdaja knjige je dokaz, da organizaciji, ki sta sicer različnih političnih usmeritev, vedno bolje sodelujeta in sta pri ključnih vprašanjih obstoja in razvoja slovenske narodne skupnosti v Italiji enotni. V delovanju želimo biti mladostni in zazrti predvsem v prihodnost, so povedali na predstavitvi knjige. Pri nastajanju knjige so se zgledovali tudi pri nemški manjšini na Južnem Tirolskem in upoštevali raziskave, ki jih je pred tem že opravil Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Trsta. »S knjigo hočemo povedati, kdo smo Slovenci v Italiji, in poudariti, da že leta sooblikujemo politiko v okolju, v katerem živimo,« je poudaril Martin Lissiach. Julijan Čavdek pa je dodal, da je že skrajni čas za spoznanje, da se Slovenija v kulturnem in jezikovnem pomenu ne konča na državni meji, ampak sega daleč preko nje. »Zgodovina je naredila svoje, narod pa je ostal,« je povedal.

Knjiga je trojezična: slovenska, italijanska in angleška. V njej so jedrnato opisani naselitveno območje Slovencev, zgodovinska prisotnost, jezikovni položaj, zaščitne določbe, izobraževanje, družbeno in politično predstavništvo Slovencev, institucije in združenja ter mediji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / petek, 13. april 2007 / 07:00

Z vstopnino do nujne obnove

Na blejskem otoku so začeli obnovitvena dela. Če bo vreme lepo, naj bi bila najnujnejša končana že do konca tega meseca.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 07:00

Dobrodelna predstava Kokoš

Kulturno-umetniško društvo Valentin Kokalj Visoko se je odločilo, da bo leto 2019 začelo dobrodelno. Zato vas v svojo družbo vabijo 26. januarja ob 19.30, na ogled komedije Kokoš avtorja N...

Razvedrilo / petek, 25. januar 2019 / 00:49

Fantom iz opere na obisku v ljubljanskem Slonu

Tradicionalno ponovoletno srečanje v ljubljanskem Best Western Premier Hotelu Slon je tudi letos minilo v znamenju kulinaričnih in glasbenih okusov – predvsem Fantoma iz opere.

Zanimivosti / petek, 25. januar 2019 / 00:45

Otrokom omogočijo izkušnjo belih strmin

V nedeljo so na smučišču Krvavec začeli vseslovensko akcijo Šolar na smuči, ki bo tokrat že peto leto zapored potekala med 20. in 25. januarjem. Njen glavni namen je otroke naučiti osnov smučanja ter...

Razvedrilo / petek, 25. januar 2019 / 00:40

Uspešno glasbeno sodelovanje

Jan Plestenjak, člani ansambla Modrijani, ter – lahko bi rekli kar obalna legenda – Zdenko Cotič - Coto so spregovorili o nastajanju skupnih glasbenih uspešnic. Vili Resnik pa predstavlja novo skladbo...

Razvedrilo / petek, 25. januar 2019 / 00:38

Koncerta glasbe Rolling Stonesov

Kamnik, Bled – Skupina Like The Rolling Stones je spontano nastala pred dvema letoma, odziv publike pa je bil več kot pozitiven. Bolj kot zunanja podobnost z originalom in odrska koreografija so za...