Martin Lissiach, Ksenija Dobrila, Walter Bandelj in Julijan Čavdek (od leve) na predstavitvi knjige Mi, Slovenci v Italiji

Mi, Slovenci v Italiji

Naslov pričujočega članka je naslov knjige, ki sta jo izdali osrednji organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij iz Trsta, slovenski javnosti pa je bila predstavljena pretekli teden na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Njegova direktorica dr. Sonja Novak Lukanovič ni skrivala veselja ob tem, da je knjiga doživela slovensko promocijo prav v tej ustanovi, in izrazila upanje, da bo ugotovitve takšnih knjig upoštevala tudi slovenska država pri oblikovanju politike do Slovencev v sosednjih državah in po svetu.

Publikacijo s pomenljivim naslovom so predstavili najvišji predstavniki obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji: predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj ter njuna sodelavca Martin Lissiach in Julijan Čavdek. Povedali so, da je v obe organizaciji vključenih okrog 320 slovenskih društev od okrog štiristo delujočih. Skupna izdaja knjige je dokaz, da organizaciji, ki sta sicer različnih političnih usmeritev, vedno bolje sodelujeta in sta pri ključnih vprašanjih obstoja in razvoja slovenske narodne skupnosti v Italiji enotni. V delovanju želimo biti mladostni in zazrti predvsem v prihodnost, so povedali na predstavitvi knjige. Pri nastajanju knjige so se zgledovali tudi pri nemški manjšini na Južnem Tirolskem in upoštevali raziskave, ki jih je pred tem že opravil Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Trsta. »S knjigo hočemo povedati, kdo smo Slovenci v Italiji, in poudariti, da že leta sooblikujemo politiko v okolju, v katerem živimo,« je poudaril Martin Lissiach. Julijan Čavdek pa je dodal, da je že skrajni čas za spoznanje, da se Slovenija v kulturnem in jezikovnem pomenu ne konča na državni meji, ampak sega daleč preko nje. »Zgodovina je naredila svoje, narod pa je ostal,« je povedal.

Knjiga je trojezična: slovenska, italijanska in angleška. V njej so jedrnato opisani naselitveno območje Slovencev, zgodovinska prisotnost, jezikovni položaj, zaščitne določbe, izobraževanje, družbeno in politično predstavništvo Slovencev, institucije in združenja ter mediji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 10:39

Denar ostal na bankomatu

Kamnik – V soboto je občanka na Policijsko postajo Kamnik prinesla denar, ki ga je našla na bankomatu Nove Ljubljanske banke na Ljubljanski cesti pri Foto Grohar v Kamniku. Policisti so napisali za...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...