Martin Lissiach, Ksenija Dobrila, Walter Bandelj in Julijan Čavdek (od leve) na predstavitvi knjige Mi, Slovenci v Italiji

Mi, Slovenci v Italiji

Naslov pričujočega članka je naslov knjige, ki sta jo izdali osrednji organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij iz Trsta, slovenski javnosti pa je bila predstavljena pretekli teden na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Njegova direktorica dr. Sonja Novak Lukanovič ni skrivala veselja ob tem, da je knjiga doživela slovensko promocijo prav v tej ustanovi, in izrazila upanje, da bo ugotovitve takšnih knjig upoštevala tudi slovenska država pri oblikovanju politike do Slovencev v sosednjih državah in po svetu.

Publikacijo s pomenljivim naslovom so predstavili najvišji predstavniki obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji: predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj ter njuna sodelavca Martin Lissiach in Julijan Čavdek. Povedali so, da je v obe organizaciji vključenih okrog 320 slovenskih društev od okrog štiristo delujočih. Skupna izdaja knjige je dokaz, da organizaciji, ki sta sicer različnih političnih usmeritev, vedno bolje sodelujeta in sta pri ključnih vprašanjih obstoja in razvoja slovenske narodne skupnosti v Italiji enotni. V delovanju želimo biti mladostni in zazrti predvsem v prihodnost, so povedali na predstavitvi knjige. Pri nastajanju knjige so se zgledovali tudi pri nemški manjšini na Južnem Tirolskem in upoštevali raziskave, ki jih je pred tem že opravil Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Trsta. »S knjigo hočemo povedati, kdo smo Slovenci v Italiji, in poudariti, da že leta sooblikujemo politiko v okolju, v katerem živimo,« je poudaril Martin Lissiach. Julijan Čavdek pa je dodal, da je že skrajni čas za spoznanje, da se Slovenija v kulturnem in jezikovnem pomenu ne konča na državni meji, ampak sega daleč preko nje. »Zgodovina je naredila svoje, narod pa je ostal,« je povedal.

Knjiga je trojezična: slovenska, italijanska in angleška. V njej so jedrnato opisani naselitveno območje Slovencev, zgodovinska prisotnost, jezikovni položaj, zaščitne določbe, izobraževanje, družbeno in politično predstavništvo Slovencev, institucije in združenja ter mediji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / sreda, 26. september 2007 / 07:00

Muzej v Davči odprt ob vikendih

Davča – Etnografski muzej v Davči je bil doslej odprt le ob predhodni najavi, a so se v turističnem društvu zaradi vse večjega zanimanja odločili, da bo v kratkem stalno odprt ob k...

Objavljeno na isti dan


Kultura / sreda, 2. avgust 2017 / 19:08

Pripoved vsakdana

V prvi polovici avgusta je v Cafe Galeriji Pungert na ogled razstava Pripoved vsakdana fotografinje Polone Avanzo.

Kronika / sreda, 2. avgust 2017 / 19:07

Kradli in vlamljali

Kranj – V noči s petka na soboto je bila iz odklenjenega osebnega avtomobila v Formah ukradena torbica z denarjem in predmeti. Na Griču na Bledu je bilo v noči s četrtka na petek skozi priprto okno...

Nasveti / sreda, 2. avgust 2017 / 19:07

Medgeneracijski prenosi – rešitve?

Z gotovostjo lahko trdimo, da so danes medgeneracijski prenosi travm (na ravni posameznika ali na ravni družbe) dejstva, ki so dobro raziskana, kar običajno pomeni, da so tudi poznane rešitve. To s...

Nasveti / sreda, 2. avgust 2017 / 19:06

Bučke s piščancem in puranji polpeti

Letošnje poletje v naših koncih rastejo bučke skoraj tako kot gobe po dežju. Včasih nam ob taki količini bučk že zmanjka idej za njihovo pripravo in bučke s piščancem so le ena od mnogih možnosti z...

Železniki / sreda, 2. avgust 2017 / 19:05

Planina vabljiva tudi poleti

Na Soriški planini vse več moči usmerjajo v razvoj poletnega turizma, v zimski sezoni pa se nadejajo tudi odprtja novega hotela s štiridesetimi posteljami.