Samo Kavčič, avtor knjige Nova civilna družba – Brezkompromisno izkoreninjenje korupcije / Foto: Tina Dokl

Civilna družba – družba prihodnosti?

Spomladi je pri založbi Kulturni center, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, Maribor izšla nova knjiga Radovljičana Sama Kavčiča, pronicljivega opazovalca in kritika aktualnih družbenih razmer pa tudi pogumnega iskalca novih odgovorov na zapletena vprašanja aktualne realnosti.

Knjiga z naslovom Nova civilna družba in podnaslovom Brezkompromisno izkoreninjenje korupcije bralca najprej pouči z analizo trenutne stvarnosti slovenske družbe, podkrepljeno s široko zasnovanimi teoretičnimi temelji, nato pa mu ponudi zanimive, včasih celo presenetljive odgovore na sodobne družbene dileme.

Izhaja iz izhodišča, da je sodobna predstavniška demokracija elementarno odvisna od medijev, ki jih pogojno označuje tudi z aktualnim izrazom lažnivi. »Skoraj vsa volilna okrožja v demokratičnem sistemu državne in lokalne oblasti so vedno postavljena tako, da jih posamezni kandidat ne more obvladovati z direktnimi stiki. Njegov uspeh je odvisen od volje medijev in za njimi stoječih lastnikov in drugih mogotcev,« pojasnjuje, zato prav iz te zanke izpelje tudi rešitev: samoorganizacijo ljudi na osnovi skupin, znotraj in navzven povezanih z neposrednimi stiki.

Predlaga formiranje civilnih zadrug, a ne v smislu komun: »Za uspeh te nove oblike skupinske demokracije bo zadoščala že mnogo manj intenzivna povezava med člani, verjetno ne močnejša kot tista, ki obstaja med člani kakega prostovoljnega hortikulturnega društva. A multiplikativni učinki teh šibkih povezav bodo dolgoročno mnogo močneje in pozitivnejše transformirali Slovenijo, kot so jo pretekle radikalne spremembe,« pravi.

»Zamislimo si torej sledečo institucionalno spremembo. Alternativna volilna enota, imenujem jo civilna zadruga, mora ob ustanovitvi obsegati najmanj 150 in največ 200 ljudi, ki morajo med sabo izvoliti vodjo. Vsak posameznik je hkrati lahko član samo ene civilne zadruge in svobodno odloča o pristopu ali o izstopu iz nje ... Meja 200 članov bi zagotavljala, da člani lahko vzdržujejo vzajemne direktne stike; civilna zadruga bi imela tekoči račun in odgovorno osebo za dostop, vodje pa bi se po svoji presoji povezali z vodji ali izbranimi predstavniki drugih civilnih zadrug. V prvi fazi jim zakonodajalec zagotovi delež sedežev v državnem svetu, ki ustreza številu članstva v vseh civilnih zadrugah v razmerju do števila volivcev, ki so se udeležili zadnjih državnozborskih volitev. Izbrani predstavniki vseh civilnih zadrug po svoji presoji med sabo izvolijo svoje svetnike, ki zasedejo rezervirana mesta v državnem svetu ...«

Civilne zadruge, zveza civilnih zadrug, občinske zveze civilnih zadrug in seveda njihovo članstvo predstavljajo to, kar Kavčič imenuje nova civilna družba. Z njeno vzpostavitvijo bi, je prepričan, lahko izboljšali upravljanje skupnega premoženja, povečali splošno zaupanje in odpravili korupcijo, vzpostavili demokracijo, neodvisno od lažnivih medijev, in posledično Sloveniji zagotovili kompetentno vlado, odlično državno upravo in človeka vredne javne storitve.

»Morala povprečnega posameznika je bila šibka od nekdaj in zato je njegove skušnjave vedno morala krotiti skupnost. Ta se je zgodovinsko razvijala in preoblikovala v sodobno državo, za katero pa se izkaže, da pretiranega pohlepa posameznikov ni več zmožna pristriči,« pravi. Kavčič ob podpori obširne literature prikaže na civilnih zadrugah utemeljeno novo civilno družbo kot tisto organizacijsko obliko, ki je zmožna poraziti korupcijo. Nova civilna družba se je sposobna spopasti navzven s pritiski mogočnih omrežij in navznoter s skušnjavami slehernega izmed nas, je prepričan.

»Izkaže se, da je ravno ustanovitev civilnih zadrug tisto, kar manjka mnogim dobro mišljenim rešitvam v preteklosti. Ustanovitev in delovanje nove civilne družbe (NCD) nam bo omogočilo demokratizirati upravljanje, ohraniti vrednost in ob tem vzpostaviti civilno zavest, ki edina lahko odpravi korupcijo, vrne vero v oblast in omogoči rast in/ali zeleno spremembo ekonomije,« je prepričan Kavčič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 6. maj 2013 / 07:00

Gledališče živi na gimnaziji

Jeseniški gimnazijci so v letošnjem šolskem letu ustvarili kar štiri gledališke predstave, ki so dobile odlične strokovne ocene.

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / sreda, 12. junij 2019 / 17:35

Gamsom Kondorjev let

Na Godešiču je s tekom in premagovanjem preprek najbolje opravila ekipa Gamsi.

Šport / sreda, 12. junij 2019 / 17:34

Uspehi gorenjskih cestnih kolesarjev

Kranj – Na Veliki nagradi Lugana so se izkazali tudi slovenski cestni kolesarji. Matej Mohorič (Bahrain Merida) je osvojil tretje mesto, potem ko je po 179,2 kilometra v sprintu moral priznati prem...

Šenčur / sreda, 12. junij 2019 / 17:32

Proslavili bodo Krompirjevo

Šenčur – V petek in soboto, 14. in 15. junija, bodo v Šenčurju znova proslavili Krompirjevo. Prireditev, ki so jo oživili lani ob deseti obletnici postavitve spomenika cesarici Mariji Tereziji in k...

Kronika / sreda, 12. junij 2019 / 17:31

Med vzponom na Triglav zdrsnil

V visokogorju so razmere še marsikje zelo zahtevne in nevarne.

Kultura / sreda, 12. junij 2019 / 17:29

Pridem pote, pote pridem

V petek so v Kulturnem domu v Poljanah premierno uprizorili Visoško kroniko. Zgodbo Tavčarjevega romana v dramatizaciji in režiji Andreja Šubica je domača igralska skupina predstavila v poljanskem nar...