Torta iz ronde

Nemški pesnik Rainer Maria Rilke je zapisal: »Ronda … je neprimerljiva pokrajina, skalnati velikan, ki na svojem hrbtu nosi čez in čez z apnom pobeljeno mesto.«

V okolici tega španskega mesta v divji gorski pokrajini je bilo življenje že v pradavnini, kar dokazuje nedaleč od njega Cueva de la Paleta, ki so jo odkrili 1906 in 1924 razglasili za nacionalni spomenik. V vdolbini, dolgi dva kilometra, polni stalagmitov in stalaktitov, so v 'izbi svetišča' na stenah poleg dveh človeških figur odkrili še raznolike simbole, v 'prostoru ribe' pa narisano spektakularno ribo. Najstarejše jamske podobe naj bi nastale 32.000 let pred našim štetjem. Kraj nad divjo prepadno sotesko so naseljevali Kelti in Iberci, nato še Rimljani. Za starim Rimom je prišlo mavrsko obdobje, njegove ostaline pa so v Rondi dobro vidne in ohranjene.

V novejšem času Ronda privablja kopico znanih osebnosti in dolge kače turistov. Režiser in igralec Orson Welles se je mudil v tem romantičnem mestu kot osemnajstletnik in njegova izrecna želja je bila, da njegov pepel prenesejo semkaj. Ernest Hemigway, izreden ljubitelj bikoborb, je prišel v Rondo 1923. Odmev njegovega obiska najdemo v delu 'Smrt popoldne' (1932), ki odseva svet bikoborb in njegovih akterjev. V mestu, ki je kotel nekaj kultur, si je celila rane po ločitvi od Franka Sinatre Ava Gardner. Leta 1984 je Francesco Rosi v Rondi posnel opero 'Carmen' s Placidom Domingom in Julio Migenes.

Najbolj privlačni za turiste so v Rondi seveda mostovi, ki povezujejo stari in novi del mesta. Največja gneča je na Novem mostu, 'Puente nuevo', ki so ga, potem ko se je zrušil stari most, začeli graditi leta 1751 in dokončali leta 1793. Ta mojstrovina, visoka 98 metrov, ima temelje na dnu soteske. Osrednji lok se dviguje devetdeset metrov visoko, dva manjša pa dosegata raven cestišča. V osrednjem delu je tudi šestdeset kvadratnih metrov veliko stanovanje, nekoč ječa za težke prestopnike, zdaj pa turistična informativna točka. Po dolgih ogledih terja svoje tudi želodec.

Torta ronda

Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg jajčevcev, 2 stroka česna, 100 ml oljčnega olja, lahko manj, 250 g sira v tenkih rezinah, 12 paradižnikov v lastnem soku (pločevinka), 120 g sladkorja, sol, timijan.

Olupljene paradižnike dobro odcedimo in sok prihranimo za juho ali omako. V posodo damo odcejene paradižnike, timijan, sol in sladkor ter kuhljamo na majhnem ognju tako dolgo, da sok popolnoma izpari in so paradižniki kandirani.

Jajčevce prepolovimo; v pečici, ogreti na 180°, jih na srednji rešetki, prekriti z alu folijo, pečemo 40 minut. Nato meso z žlico izluščimo iz lupine in sesekljamo. Strt česen prepražimo na olju, porjaveti ne sme, saj bi zagrenil jed, in za kratek čas dodamo še jajčevce. V naoljen model za torte damo tenko plat paradižnika, poravnamo, nanjo naložimo prav tako tenko plast jajčevcev in nato rezine tenko narezanega sira. In nato spet plast paradižnika, jajčevcev in sira, ki mora biti vrhnja plast. Model potisnemo v pečico, še vedno ogreto na 180°, za približno 20 minut, da se torta ogreje. Ponudimo z ovsenim ali črnim kruhom.

Pa dober tek!