Učenje v skupini

Besedilo: Ivka Sodnik
Kategorija: GG Plus / nedelja, 9. junij 2019 / 13:10

Za boljšo šolo (23)

Sposobnost učinkovitega in konstruktivnega sodelovanja v skupini je ena najpomembnejših veščin današnje družbe in zagotovo tudi prihodnje. Sodelovanja se najprej učimo v družini, potem pa v vrtcu, šoli, medvrstniških skupinah, na delovnem mestu, v bivalnem okolju in raznih interesnih združenjih. Glede na to, da so naše družine številčno vedno manjše in se je vloga otrok korenito spremenila – v marsikateri družini imajo otroci glavno besedo in jim je vse podrejeno, sta vrtec in šola za vse otroke izredno pomemben prostor socialnega in sodelovalnega učenja. V skupini ali razredu, kjer je po več kot dvajset otrok, morajo otroci poslušati in upoštevati drug drugega in glavno besedo imata lahko samo vzgojiteljica ali učiteljica. Zato je zelo pomembno, da je v obeh ustanovah organiziranega čim več skupinskega učenja. Otroci imajo radi delo po skupinah, in to iz več razlogov. Kadar skupina ni premišljeno sestavljena in vodena ali učencem naloge niso jasne, se ti v skupini predvsem zabavajo in v tem primeru nalogo skupine opravita eden ali dva učenca. Takšno skupinsko delo je nekoristno in celo škodljivo, saj učencem sporoča, da lahko živimo na račun drugih in bodo drugi opravili delo namesto nas. Če pa so naloge posameznih članov skupine jasno določene in vsi vedo, kaj se od njih pričakuje, je delo v skupini zelo ustvarjalno, sodelovalno in konstruktivno. Takšnega skupinskega dela naj bi bilo po šolah čim več, da bi učenci praktično izkusili, da imamo vsi koristi, kadar združimo svoje ideje, svoje znanje in trud. Zato je zelo pomembno, da so člani skupine premišljeno izbrani, imajo priprave za delo v skupini, dobijo natančna navodila, imajo primerno urejen prostor in seveda vedo, kaj od njih pričakujemo. V skupini naj bi bilo pet ali šest članov. Kadar sestavljanje skupine prepustimo izbiri učencev, se ti praviloma združijo po svojih prijateljskih povezavah in lahko se zgodi, da v razredu manj priljubljeni učenci ali učno manj uspešni otroci niso povabljeni v nobeno skupino. Zato je veliko bolj primerno, da učitelji prevzamejo odgovornost za sestavo skupin in se s tem izognejo razprtijam med učenci. V skupinah se lahko obravnava nova učna snov, lahko se ponavlja in utrjuje znanje, rešujejo naloge, ki nujno zahtevajo sodelovanje in povezovanje – možnosti je ogromno. Pri skupinskem delu učitelj prevzame vlogo mentorja, ki hodi od skupine do skupine, spremlja in nadzoruje delo učencev in skrbi za disciplino. Ta je lahko velik problem, saj se pri skupinskem delu zelo pokažejo različni značaji in vedenjske navade otrok, zato je zelo pomembno, kakšnega vodjo ima posamezna skupina. Nekateri otroci imajo izrazite sposobnosti vodenja in ti uspešno krmarijo ter usklajujejo delo v skupini – če znajo sodelovati, upoštevati in prisluhniti tudi drugim članom skupine. Zato je skupinsko delo predvsem učna ura socialnih odnosov in pridobivanja veščin za delo in življenje v skupnosti. Če učitelji pozorno opazujejo dogajanje v posamezni skupini in interakcije med njenimi člani, lahko zelo dobro spoznavajo svoje učence, kar jim potem koristi pri vzgojnem delu z njimi. Skupinskega dela bi moralo biti v šolah veliko več in težišče naj bi se s pretežno izobraževalnih preusmerilo bolj v vzgojne dejavnosti. Da bi učenci znali sodelovati in si pomagati med seboj, ne pa se boriti zgolj za lastni uspeh.