Žirovski besednjak

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 9. junij 2019 / 16:04

Naše klekljarice niso klekljale čipk, svojim izdelkom so vse rekle »špice« (Spitze). Štedilnik je bil »šparhert« (Sparherd). Kmetje niso hodili v hlev, ampak v »štalo« (der Stall), v »gmajno« (gemein) niso hodili lesarit, ampak »holcat«. Gospodinje, čevljarji in kmetje pri delu niso nosili predpasnika – temu so vsi rekli »firtah« (Vortuch). Nihče ni nosil spodnjic, te so bile »gate« (Gatte). Tesarji ostrešij so bili »cimprmani«, strojni ključavničarji »šlosarji«, kleparji »špenglerji«, … čevljarji »šuštarji«. Ti so najprej sešili »obrtal« (zgornji del), tega so nato »nacvikali« (navlekli) na kopito … Ne bi si mislili, da so izposojenke iz nemščine tudi žaga/žagati (die Säge, sägen) in nor(ec) (der Narr); da pride kreg(ati) iz Krieg, vojna … In za potrditev tega izbora samo še birma (die Firmung). Ja! (Iz gesla Nemške besede, str. 322–323)

»Žirovski besednjak: Izbrane besede (vseh je petsto), kakor jih v njihovem žirovskem kontekstu razume, razlaga in (po)doživlja avtor te knjige. – Taka sta naslov in podnaslov knjige, ki je morda med vsemi doslej izdanimi žirovskimi knjigami najbolj žirovska. Zgodbo Žirov in Žirovcev na poti skozi čas bi lahko povzeli na več načinov: v stvarni zgodovini, romanu, leksikonu, v slikanici ali stripu … Avtor se je odločil za »besednjak«, tega pa naš osrednji slovar razloži takole: »knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene« (SSKJ). Izbranih besed je 500, lahko bi jih bilo še več ali manj. Izbor besed je seveda avtorjev osebni in prav takšna so pojasnila oziroma razlage. Knjiga je torej bolj subjektivna kot objektivna. Besedam/geslom ne sledijo stvarne oziroma znanstvene, ampak bolj osebne razlage, nekakšni mini eseji. Napisani so heterogeno, na tri načine. Ene so napisane čisto na novo, posebej za to knjigo. Druge so povzete (odlomljene) iz avtorjevih številnih že objavljenih člankov in knjig. Tretje so značilni odlomki iz del drugih avtorjev, ki jim Miha Naglič doda svoj avtorski pripis, jih začini in servira na svoj način. V istem predgovoru izpostavi tudi možnost, da so Žiri prvi večji kraj v Sloveniji, ki ima svojo zgodbo povzeto na ta način – skozi krajevne in avtorsko posebne razlage izbranih besed. Knjiga je izrazito in zavestno staromodna; v dobi, ko v medijskem komuniciranju vse bolj prevladuje slika, vztraja pri tistem izraznem sredstvu, ki je bilo že v začetku in pri Bogu – pri besedi. Zato je po svoje razumljivo, da v knjigi (z izjemo ovitka) ni nobene slike. Besednjak se zanaša na moč besede.« (Iz napovedi knjige)