Restavriranje okolja

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 8. junij 2019 / 10:56

Stara in poškodovana umetniška dela je mogoče restavrirati. Je mogoče enako narediti tudi z naravnim okoljem, prizadetim od raznih ujm ali od človeških posegov? Da je res tako, priča podvig zakoncev Salgado v Braziliji …

Tudi narava zboli

Svetovno znani in vrhunski fotograf Sebastiao Salgado in njegova žena Lelia Deluiz Wanick Salgado sta naredila nekaj, kar se je zdelo nemogoče: v zadnjih dvajsetih letih sta na opustošenem družinskem posestvu v Braziliji načrtno posadila več kot šest milijonov dreves. In kaj se je zgodilo? Gozd je zaživel, vanj pa so se vrnile tudi živali. »Od spremljanja genocidnega poboja v Ruandi se je Sebastiao Salgado leta 1994 vidno izmučen vrnil na družinsko posest v Braziliji. Tam bi ga morala čakati oaza zelenja, gozdov in spokojnosti, kjer bi lahko umiril svojo dušo in pozabil na grozodejstva, ki jih je s fotoaparatom dokumentiral v afriški državi. Redke vrste ptic in drevesa, ki ne rastejo nikjer na svetu, bi bila idealno zatočišče za svetovnega popotnika. A v trenutku, ko je stopil na zemljo, ki mu je iz otroškega spomina priklicala podobe tropskega paradiža, je vedel, da je bila ta 'bolna tako kot on', je dejal v svoji verjetno najbolj citirani izjavi za Guardian pred tremi leti. Do koder je seglo njegovo oko, je pustinjo prekrivala izčrpana zemlja, posekana drevesa, življenja divjih bitij že davno ni bilo več. Bil je obupan. Subtropski gozd Salgadovih v mestu Aimores v četrti največji zvezni državi Minas Gerais v Braziliji je takrat prekrivalo le okoli 0,5 odstotka zelenja. Kaj narediti? 'Moja žena je dobila čudovito idejo, da bi površino znova pogozdila,' se spominja Salgado. Ideje, ki je zrasla v projekt in odprtje neprofitne okoljevarstvene organizacije, sta se Lelia Deluiz Wanick in Sebastiao Salgado lotila sistematično. Vedela sta, da v zemljo ne smeta posaditi tujerodnih vrst, ki bi lahko prinesle nove bolezni, prav tako pa bi bile manj primeren habitat za tamkajšnje divje živali. 'Vedno moramo poslušati prebivalce krajev. Narava je zemlja in so vsa bitja, in če ne bomo imeli tudi neke vrste duhovne povezanosti z našim planetom, se bojim, da je naše bivanje tukaj ogroženo.' Prve sadike so leta 1999 v zemljo kmetije Bulcao posadili učenci, kar je vzbudilo pozornost lokalne skupnosti. Takrat, pred dvajsetimi leti, sta si Salgadova postavila visok cilj: vsako leto posaditi najmanj 80.000 sadik. Do danes so jih posadili več kot šest milijonov … Z rastjo dreves in cvetenjem rastlin se je vrnilo življenje. Na območju, ki se je v dvajsetih letih obnovilo v kar 90 odstotkih, živi 33 vrst sesalcev, 173 vrst ptic, 16 vrst plazilcev in 15 vrst dvoživk. Med drugim si je pribežališče zelenja za svoj dom izbrala tudi ogrožena divja mačka ozelot.« Eden ključnih problemov tega restavracijskega procesa je bila ponovna »iznajdba« vode. Kje jo dobiti? »Voda, ki je izginila, je danes znova tu. Ta vidik je še posebej zanimal kmete. Ker niso imeli vode, niso mogli kmetovati. Vodni viri so se obnovili kot posledica pogozdovanja, saj drevesa izboljšajo zadrževanje vlage, hkrati pa ščitijo izvire vode. Tako so znotraj organizacije Instituta Terra oblikovali tudi poseben program za pomoč kmetom, imenovan Program Aimores …, s katerim želijo izboljšati predvsem življenje na kmetijah, da bi bile ne nazadnje tudi vzor drugim regijam v Braziliji. Do zdaj so pomagali že 300 kmetom, dejansko pa to pomeni, da so jim pomagali s pridobivanjem vode, oskrbijo jih tudi s sadikami iz svojih rastlinjakov. Pomagajo jim tudi z različnimi izobraževanji, konferencami in tehničnim usposabljanjem. Vse te izboljšave zemlje so prinesle boljše in kakovostnejše rastje, ki ga prej ni bilo …« (Vir: članek Katje Štok na MMC RTV SLO.)

Kri na Trgu nebeškega miru

Trg nebeškega miru v Pekingu je simbolno središče Kitajske. Se še spominjate dogajanj na njem pred tridesetimi leti, spomladi 1989? To so bile demonstracije študentov, intelektualcev in delavcev za večjo politično in družbeno svobodo, začele so se 14. aprila in se krvavo končale po posredovanju kitajske ljudske armade 4. junija. »Pokol se je zgodil v noči s 3. na 4. junij 1989. Vojska je s tanki in tovornjaki zapeljala v množico protestnikov, vojaki so streljali nanje, medtem ko so se protestniki branili s kamenjem. Ubitih je bilo nekaj sto, po nekaterih podatkih pa celo nekaj tisoč ljudi, več kot 120.000 nasprotnikov režima po vsej državi pa so zaprli. Oblasti nasilni poseg še vedno opravičujejo v imenu 'prihodnosti partije in države'.« (Vir: Wikipedija)

Elton John o brexitu

»Na smrt sem sit politikov, še najbolj pa britanskih politikov. Na smrt sem sit brexita. Evropejec sem. Nisem butast, kolonialističen, imperialističen angleški idiot.« To je izjavil Elton John (1947) na veronski postojanki svoje poslovilne svetovne koncertne turneje.