Pri petindvajsetih gospodar kmetije

Jakob Dolinar iz Stare Oselice, letošnji dobitnik priznanja mladi gospodar leta, je postal gospodar petdeset hektarjev velike hribovske kmetije Pr' Leskovc že pri petindvajsetih letih.

Stara Oselica – Jakob je zdaj star sedemindvajset let, a je že dve leti gospodar kmetije, na kateri so jih k lastniški menjavi spodbudili tudi ukrepi iz programa razvoja podeželja za mlade prevzemnike kmetij. »Ni mi bilo težko prevzeti vodenja kmetije. Kmetija je po zaslugi staršev dobro vpeljana, hlev je nov in tudi sam imam veselja do dela na kmetiji,« pove Jakob, oče Zvonko pa doda: »Nisem imel nobenega pomisleka ali zadržka, da kmetije ne bi predal petindvajset let staremu sinu. Jakob je za svoja leta zelo odgovoren in tudi navdušen za delo na kmetiji. V družini se dobro razumemo, delamo skupaj in se o najpomembnejših zadevah tudi skupaj dogovarjamo, prav pa je, da odločajo mladi.«

Mladi gospodar leta

Jakob je za delo na kmetiji tudi primerno usposobljen: ob tem, ko je odraščal na kmetiji in si pri delu pridobil dragocene izkušnje, se je tudi izobraževal: v Biotehniškem centru Naklo se je izšolal za kmetijskega tehnika in nato na isti šoli nadaljeval višješolski študij za upravljanje podeželja in krajine, potlej je v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana obiskoval še višješolsko smer živilstvo in prehrana. Nekaj gozdarskega znanja je pridobil na tečajih zavoda za gozdove in postojnske gozdarske in lesarske šole. Dragocena življenjska izkušnja je bil tudi letošnji izbor za mladega gospodarja leta, na katerem je Jakob na sklepni prireditvi pokazal največ znanja in spretnosti. »Dogodek je bil medijsko zelo odmeven, zato je bila to tudi dobra promocija za kmetijo,« pravi in dodaja, da mu naziv mladi gospodar leta ne prinaša večjih obveznosti. Več ga vabijo na dogodke, pred nedavnim je na kmetiji gostil gorenjske kmečke žene, decembra pa pridejo na obisk vsi dosedanji mladi gospodarji leta.

Leskovčeva kmetija obsega petdeset hektarjev zemljišč – trideset hektarjev gozda in dvajset hektarjev kmetijskih zemljišč, še sedem hektarjev travnikov imajo v najemu. Vsa njihova lastna zemljišča so v enem kosu, okrog kmetije, kar jim omogoča pašno-košni sistem in pašo, ki običajno traja od sredine aprila do prvega snega. Vsa zemljišča so v strmini. Večino del lahko opravijo s stroji, prav vsega pa le ne morejo, tako da je še vedno treba poprijeti tudi za koso. Največ dela opravijo Jakob in njegova starša, mama Danica in oče Zvonko, ob konicah jim po svojih močeh pomagajo tudi ostali družinski člani. Jakob ima še dva brata – Miha je že zaposlen, Urban je še osnovnošolec, ter sestro Urško, ki študira biotehnologijo, sožitje treh generacij pa zaokrožuje Zvonkov oče Jože.

Petino mleka predelajo v izdelke

Na kmetiji so pred devetimi leti brez pomoči evropskih sredstev zgradili nov hlev, nekaj subvencije so dobili le potlej, ko so opremljali molzišče. Trenutno redijo okrog petdeset goved, od tega je trideset krav mlekaric. »Z novim hlevom smo zelo zadovoljni, omogoča nam prosto rejo, naenkrat lahko molzemo pet krav,« pove Zvonko in doda: »Ko pa smo novi hlev zgradili, je odkupna cena mleka padla s 40 na 23 centov za liter.« Na kmetiji so takrat začeli razmišljati o tem, da bi mleko predelovali v mlečne izdelke in s tem tudi surovino bolje unovčili. Prvi poskusi so se obnesli, zato so kmalu predelavo mleka registrirali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, uredili in opremili prostore za predelavo in tudi priročno trgovinico. Zdaj predelajo v izdelke petino vsega mleka, preostalega pa prodajo loški zadrugi. Glavna sirarka je Jakobova mama Danica, ki se je za predelavo mleka usposabljala na različnih tečajih v Biotehniškem centru Naklo ter dvakrat tudi v Nemčiji. Največ izdelujejo poltrde sire, sicer pa tudi sir za žar, jogurte, skuto, maslo in sirotko. Izdelke dajejo tudi na ocenjevanja, za poltrdi sir so na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejeli znak kakovosti, kar je najvišje priznanje za kmečke prehranske izdelke. Vse mlečne izdelke prodajo doma, na kmetiji. Čeprav je v Poljanski dolini že precejšnja konkurenca malih sirarjev, so si ustvarili svoj krog kupcev. »Mleko je zelo kvalitetno, glavna krma je sveža trava na paši in seno, iz takšnega mleka pa je možno narediti tudi kakovostne izdelke. Odnos potrošnikov do hrane se spreminja, vse bolj cenijo kakovost, za to so pripravljeni seči tudi globlje v žep ali se zapeljati kak kilometer več. Veliko jim pomeni, ko vidijo krave na paši,« pove Jakob in doda: »Predelujemo le toliko mleka, kolikor smo ga sami sposobni predelati in kolikor izdelkov lahko tudi sami prodamo, v prihodnje pa bomo verjetno količine še nekoliko povečali in tudi obogatili ponudbo.«

Žled tisoč kubikov, lubadar tisoč

»V gozdu je tako pokalo, da ponoči nismo spali, čez dan smo skupaj z drugimi reševali cesto v dolino,« se na Leskovčevi kmetiji spominjajo zime leta 2014, ko jim je doslej najhujši žled poškodoval okoli tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja. A še preden so veliko večino poškodovanega drevja pospravili, že se jim je odprla nova »fronta« – boj z lubadarjem, ki se je v poškodovanih in oslabelih gozdovih pretirano namnožil in je doslej napadel že okrog tisoč kubičnih metrov smreke. »V gozdu vse delamo sami, tako lahko tudi hitreje ukrepamo. Če bi najemali izvajalce, bi verjetno nanje precej dolgo čakali, saj imajo v sedanjih razmerah vsi polne roke dela, pa še izkupiček od prodanega lesa verjetno ne bi zadoščal za pokritje vseh stroškov. Upamo, da se bo napad lubadarja vendarle umiril in da ne bo kmalu nove ujme,« povedo Dolinarjevi, ki se dobro zavedajo, da jih v gozdu čaka še veliko dela, zlasti pri obnovi poškodovanih sestojev, in da bo minilo vsaj sedem desetletij, preden bodo tam, kjer so nastale »trate«, spet lahko sekali.

Jakob ob delu na kmetiji najde čas tudi za razvedrilo. V ansamblu Podjelovški glas igra kitaro, obvlada pa tudi igranje harmonike in bobnov. Poleti rad sede na kolo, letos je med drugim kolesaril do Medulina, pozimi smuča ...