Božidar Prevc / Foto: Tina Dokl

Uspeh že preživetje

V salonih pohištva Prevc so v 25 letih delovanja prodali za 40 milijonov evrov pohištva. Podjetje s trinajstimi zaposlenimi zadnja leta dosega od deset- do dvajsetodstotno rast.

Dorfarje – Saloni pohištva Prevc letos praznujejo 25-letnico, ki so jo v družbi poslovnih partnerjev in drugih gostov praznovali minulo sredo na družabnem srečanju v znani starološki gostilni.

Začetki podjetja, ki ima sedež v Dorfarjah, segajo v leto 1994, ko je Božidar Prevc v ljubljanskem BTC-ju na pičlih šestdesetih kvadratnih metrih odprl pohištveni salon. Podjetje danes zaposluje trinajst sodelavcev in uspešno posluje na dveh lokacijah: v Salonu Žabnica v Dorfarjah in v Alples studiu v BTC, ki imata skupno 1100 kvadratnih metrov površin. V 25 letih so prodali za 40 milijonov evrov pohištva. Obseg poslovanja se jim zadnja leta povečuje za od deset do dvajset odstotkov letno. Lani so ob 2,5 milijona evrov prihodkov ustvarili 50 tisoč evrov dobička.

Direktor in solastnik Božidar Prevc na vprašanje, kaj šteje za največji uspeh, skromno odvrne: »Morda kar to, da smo preživeli.« Ob njihovih začetkih je bilo v Sloveniji vsaj dvesto pohištvenih trgovin. »Do danes se nas je ohranilo kakih petdeset. Tisti, ki so ostali v domači garaži s štiriodstotno maržo, so propadli, na dolgi rok to ni šlo. Moral si narediti nekaj posebnega. Mi smo se usmerili v prodajo kakovostnega pohištva, nismo prodajali slabih izdelkov. Specializirali smo se na opremo celotnega stanovanja, vključili smo še svetovanje na domu, montažo, skratka celotno zgodbo – od praznega stanovanja praktično vse do copatov.«

Uspešnega poslovanja pa ne bi bilo brez kolektiva, ki ga sestavljajo sodelavci z bogatimi izkušnjami. »Letos smo prejeli tudi priznanje Starejšim prijazno podjetje. Starejše sodelavce obravnavamo kot dragulje, in ne kot coklo,« je poudaril Prevc. Zaveda se, da so k prepoznavnosti podjetja prispevali tudi njegovi sinovi, znani smučarski skakalci.

Ideja o samostojni podjetniški poti se mu je utrnila, ko je bil komercialist v Alplesu. »Obiskoval sem različne trgovine s pohištvom. Všeč mi je bilo njihovo delo in sem si rekel, da bi to počel tudi sam. Ravno v tistem času je začel nastajati BTC in tako se mi je ponudila priložnost za odprtje salona.« Sprva je ob pomoči enega zaposlenega in dveh študentov prodajal pretežno Alplesovo pohištvo. Leta 1998 so odprli salon v Dorfarjah, leta 2000 pa še v BTC na novi lokaciji in celo v Slovenj Gradcu. Prav na prelomu tisočletja so se srečali z najtežjimi leti, je razložil Prevc. Investicije v nove salone so bile velike, zanje so se tudi zadolžili, promet pa je bil pod pričakovanji. »Trgovino v Slovenj Gradcu smo zaradi nerentabilnosti po treh letih zaprli. Poleg tega je trajalo kar nekaj časa, da smo stranke privabili na novo lokacijo v BTC, vendar so nato stvari stekle.«

V salonu v BTC, kjer imajo Alplesovo franšizo, ustvarijo približno 55 odstotkov prihodkov, ostalo pa v Dorfarjah. »Naš največji partner je že od začetka Alples, smo njegov drugi največji kupec. V BTC prodajamo zgolj njegovo pohištvo, medtem ko imamo v Dorfarjah še kakovostno pohištvo drugih proizvajalcev vse od Poljske do BiH. Največ prodamo kuhinj, ki predstavljajo skoraj polovico prodaje.« Opremljajo tudi pisarne in apartmaje. »Zadnja leta smo v hrvaški Istri opremili mnogo apartmajev v lasti Slovencev. Prevzemamo tudi večje projekte: opremljali smo na primer Telekom na Kosovu pa tudi Planico,« je razložil.

In kako težko je konkurirati velikim prodajalcem pohištva? »Teh se ne bojimo. Vsaka taka trgovina zelo poveča interes po pohištvu. Po njihovem odprtju je sicer pri nas kaka dva tedna nekaj zatišja, drugače pa se nam promet vselej ohrani, če ne celo poveča. Pohištveni giganti ciljajo na druge kupce. K nam prihajajo stranke, ki cenijo kakovost,« je odvrnil.

V prihodnje bodo skušali še izboljšati rast poslovanja. »Če ostajaš na istem nivoju, že propadaš. Stalno je treba uresničevati nove ideje. Verjetno bomo tudi skušali najti še boljše prodajne prostore na relaciji med Gorenjsko in Ljubljano,« je napovedal Prevc.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 17. maj 2013 / 00:46

Druži jih veslaški šport

Blejska občina je konec aprila z angleškim Henleyjem podpisala pogodbo o partnerskem sodelovanju.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.