Četrtič volimo v Evropski parlament

Okoli 370 milijonov volivk in volivcev v 28 državah Evropske unije v teh dneh voli poslance v Evropski parlament. Volimo tudi v Sloveniji, kjer v parlament v Bruselj (in Strasbourg) pošiljamo osem poslancev.

Kranj – Evropski parlament je edina neposredno izvoljena institucija Evropske unije in ena največjih demokratičnih skupščin na svetu. Njegovih 751 poslancev zastopa več kot 500 milijonov državljanov EU. Vsakih pet let jih volijo volivci iz vseh 28 držav članic, tudi v Sloveniji. Evropski parlament skupaj s Svetom EU sprejema evropsko zakonodajo, potrjuje proračun in nadzira dejavnosti institucij Evropske unije. Potrjuje sestavo Evropske komisije, pridružitev novih držav Evropski uniji in številne mednarodne pogodbe. Velik pomen ima na zunanjepolitičnem prizorišču in je zelo aktiven pri spoštovanju in zagotavljanju človekovih pravic v Evropi in svetu. Sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, kjer se odvijajo plenarna zasedanja, ostale aktivnosti pa potekajo še v Bruslju in Luksemburgu.

Peterle z najdaljšim stažem

Slovenija, ki je članica Evropske unije od leta 2004, je tisto leto tudi prvič volila, takrat še sedem poslancev. Doslej so Slovenijo v EU zastopali naslednji poslanci: Mihael Brejc, Mojca Drčar Murko, Romana Jordan Cizelj, Jelko Kacin, Ljudmila Novak, Lojze Peterle, Borut Pahor (ko je ta nastopil funkcijo premiera, ga je zamenjal strankarski kolega Aurelio Juri), Tanja Fajon, Mojca Kleva, Zofija Mazej Kukovič, Ivo Vajgl, Milan Zver, Zoran Thaler (ta je leta 2011 odstopil zaradi obtožb o korupciji), Franc Bogovič, Igor Šoltes, Patricija Šulin, Romana Tomc. Najdaljši staž med evroposlanci ima Lojze Peterle, ki je poslanec od vsega začetka, po dvakrat so mandat ponovili Romana Jordan, Jelko Kacin, Tanja Fajon, Ivo Vajgl in Milan Zver. Lojze Peterle zdaj kandidira za svoj četrti mandat, tretjega želita ponoviti Tanja Fajon in Milan Zver. Poslanec z Gorenjskega Jelko Kacin je bil v Evropski parlament izvoljen dvakrat. Ljudmila Novak iz Moravč, ki je bila evroposlanka v prvem mandatu, se letos znova poteguje za to funkcijo, tokrat tudi kot nosilka kandidatne liste svoje stranke NSi.

Letošnje evropske volitve potekajo v nenavadni situaciji, ko se od EU poslavlja Velika Britanija. Britanci ljub vsemu volijo, pravzaprav so bili včeraj prva od vseh držav EU, kjer so potekale volitve. Po brexitu bo v Evropskem parlamentu sedelo 705 poslancev. Če bo Združeno kraljestvo 2. julija še vedno država članica EU, bo do datuma odhoda države še naprej veljala trenutna sestava (751 poslancev), pozneje si bo britanske sedeže razdelilo 14 držav članic, Slovenije ni med njimi.

Dobre plače in pokojnine

Delo evropskega poslanca je kar dobra služba, ki prinaša precejšnji zaslužek. Evroposlanci od leta 2009 prejemajo enako osnovno plačo, ki je vezana na delež (38,5 odstotka) plače sodnika pri Sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Od julija 2018 bruto plača znaša 8757 evrov. Ko se odštejejo davki EU in prispevek za zavarovanje, ostane 6825 evrov. Slovenskim evroposlancem po tem, ko plačajo še nacionalni davek, ostane dobrih pet tisočakov neto. To pomeni nekaj manj kot tisoč evrov manj, kot znaša bruto plača predsednika države, vlade ali državnega zbora. Poleg plače poslanci dobivajo tudi pavšal za vodenje pisarne v višini 4513 evrov mesečno. Namenjen je plačilu stroškov pisarne, mobilnih telefonov in podobno. Natančneje pa javnosti ni treba razkriti, za kaj porabijo ta denar, o čemer imajo tudi sklep sodišča EU. To je namreč lani zavrnilo zahtevo evropskih preiskovalnih novinarjev za vpogled v porabo tega denarja, češ da gre za osebne podatke poslancev. Evropski poslanci lahko po koncu mandata dobivajo začasno nadomestilo. Znesek je enak plači, prejemajo pa ga toliko mesecev, kolikor let so bili poslanci, vendar največ dve leti. Upravičeni so tudi do starostne pokojnine od dopolnjenega 63. leta starosti. Ta znaša 3,5 odstotka bruto plače za vsako polno leto mandata, vendar največ sedemdeset odstotkov. To pomeni, da poslancu, preračunano na njihove sedanje plače, po enem mandatu pripada 1532 evrov pokojnine, po dveh mandatih ali desetih letih v Evropskem parlamentu dobre tri tisočake, najvišjo možno pokojnino, 6130 evrov (ali sedemdeset odstotkov plače), pa dobi po dvajsetih letih dela v parlamentu oziroma štirih mandatih.