Kratka zgodovina rodbine Puhar (1)

Besedilo: Mara Črnilec
Kategorija: Nasveti / torek, 23. avgust 2011 / 06:00

Prvi, ki je raziskoval rodovnik kamnosekov mlinskih kamnov Puharjev, je bil profesor Mirko Kambič iz Ljubljane. Je navdušen fotograf in prav zato ga je predvsem zanimal svetovno znani izumitelj fotografije na steklo, duhovnik Janez Puhar. Odkril je, da se priimek Puhar v krajnski župnijski knjigi prvič omenja leta 1640 in se ponavlja vse do danes. Kot poklic moških pa je največkrat omenjen kamnosek.

Leta 1640 sta v knjigi rojstev župnije Kranj omenjena Adam Puhar in njegova žena Marina kot starša Frančiška Puharja. Štiri leta kasneje, 1644, je v knjigo vpisan njun sin Adam, 1648 Ludovik in 1650 Janez in Jožef.

Adam Puhar, pravi profesor Kambič, je verjetno začetnik rodovine Puharjev v Kranju. Nadalje je ugotovil, da so priimek Puhar v 363 letih pisali različno, tako so zapisani kot Pucher, Puechar, Puchar in Puhar.

Puharji niso bili bogataši, pa tudi revni niso bili. V Kranju so imeli kar nekaj hiš. Tako so bivali v hišah na številkah 26, 61, 64, 76, 109, 111 in 75.

Profesor Josip Žontar pa v zgodovini Kranja piše o plemenitem Puharju, ki je bival v Freisingu. Bil je stolni dekan in je z mestnim svetom v Kranju, kot spreten diplomat, že 1625. leta sklenil neko kompromisno zvezo. Pisal se je Ivan Jurij Puecher plemeniti Walckersalch und Thau. Zanimivo pa je tudi to, da hrani mestni muzej na Dunaju grb družine Puharjev.

V rojstni knjigi je leta 1814 zabeleženo rojstvo Janeza Puharja (14. avgusta), izumitelja fotografije na steklo.

Oče Jožef Puhar je bil sprva vrvarski, nato pa kamnoseški mojster. Prav tako sta bila kamnoseka poročni priči Janezovih staršev Valentin in Franc Puhar. Kamnoseka pa sta bila tudi Jožefov ded in praded. Za Jožefa je v latinski matični knjigi prvič naveden poklic Muhlstein Meister (mojster za mlinske kamne). V tistih časih je bilo veliko mlinov, mlinske kamne pa je izdelovalo več Puharjev, zato je bila konkurenca huda, čeprav so bili med seboj v sorodu.

Poleg mlinskih kamnov so, posebno na Polici, izdelovali tudi »konfine«, obcestne kamne, ki so jih takrat postavljali ob makadamskih cestah.

Puharji so imeli kamnolome v Struževem, v Podnartu in na Polici in prav o Puharjih, ki so izdelovali kamne na Polici, vemo največ. Kdaj so začeli tu sekati kamne, ne vemo točno, vendar ovale odsekanih kamnov sledimo na zahodnem robu Udin boršta vse od Police do Pečic na Pivki, kar dokazuje, da sega izdelovanje mlinskih kamnov daleč nazaj.

Oče mi je pripovedoval, da so Puharji, čeprav niso bili geologi, za svoje mlinske kamne vedno iskali trden in kompakten konglomerat. Moral je biti sestavljen največ iz belih prodnikov, ker bi temen kamen lahko potemnil belo moko.

Tak konglomerat je v pretekli zemeljski zgodovini nastal iz proda, ki sta ga nanesli reki Sava in Tržiška Bistrica izpod ledenikov. Profesor Šifrer pa misli, da sta reki zasipavali to območje v toplem mindelsko riškem oddelku zemeljske zgodovine. Zaradi različnih klimatskih razmer in pritiskov se je prod sprijel v trdno skalo. Pravimo, da je danes to najstarejša savsko-bistriška terasa.