Poslanec in predsednik

Kljub opozorilom, da sta njegovi funkciji državnega poslanca in predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti nezdružljivi, se Ferenc Horvath ni odpovedal predsedovanju skupnosti.

Horvath ni odstopil

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, ki ga je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) že pred časom opozorila na nezdružljivost poslanske funkcije in predsedovanja Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti, je v ponedeljek sporočil, da ne namerava odstopiti z mesta predsednika skupnosti. Horvath, ki je deset mesecev po nastopu poslanske funkcije še vedno predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, meni, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, na katerega se sklicuje KPK glede nezdružljivosti funkcij, za poslance ne velja. Zakon o poslancih prepovedi opravljanja funkcije poslanca za zastopanje pravne osebe javnega prava ne predvideva, je poudaril. KPK je pod drobnogled vzela tudi Horvathovo donedavno mesto direktorja podjetja Minta, katerega lastnica je Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost. Ugotovila je, da je bil Horvath zastopnik te gospodarske družbe do aprila letos in da torej v tem primeru »nezdružljivost opravljanja funkcije pri obravnavani osebi ni več podana in je bila odpravljena«, a je tudi pristavila, da je to storil prepozno. KPK je sicer zaradi Horvathovega primera začel postopek ugotavljanja nezdružljivosti funkcije vseh poslancev.

Nasilju izpostavljena večina zdravnikov

Rezultati ankete med zdravniki in zobozdravniki, ki jih je ta teden s člani delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja predstavila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek - Travnik, so pokazali, da je nasilje v zdravstvenem sistemu resen problem. Glede na anketo namreč nasilju na delovnem mestu nikoli ni bilo izpostavljenih le devet odstotkov zdravnikov in četrtina vseh zobozdravnikov. Dobrih 17 odstotkov anketiranih je že bilo žrtev fizičnega nasilja, veliko več pa je verbalnega nasilja, kot so grožnje, poniževanje pa tudi loputanje z vrati in tolčenje s pestjo po mizi. Najpogostejši povodi za izbruh nasilja nad zdravniki s strani bolnikov in svojcev so organizacija dela (naročanje in predolgo čakanje v čakalnici), psihični vzroki povzročitelja in neupravičena zahteva po napotitvi. Nasilju so najbolj izpostavljeni zaposleni na urgenci in psihiatriji ter zdravniki pri samostojnem delu na terenu. Kot so poudarili, lahko samo zdravnik, ki se počuti varnega, svoje delo opravi kakovostno, varno in strokovno.

Problemi v domovih za starejše

V društvu Srebrna nit, ki se zavzema za dostojno starost, so ta teden opozorili na nesprejemljive prakse v nekaterih domovih za starejše, saj oskrbovanci ponekod ne dobijo niti osnovnih zdravstvenih in higienskih storitev. Področje starejših, za katero zdaj skrbita ministrstvi za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za zdravje, mora preiti pod en sam resor, so zato prepričani. Med drugim so opozorili na nezadostne kadrovske normative za zdravstveno in negovalno osebje ter neenoten nabor plačljivih storitev v domovih.

Sindikat vojakov v kolektivni spor

Sindikat vojakov Slovenije (SVS) se je pred dnevi odločil, da sproži kolektivni spor zoper odpoved pogodbe za zagotavljanje pogojev za delovanje. V začetku maja je namreč obrambno ministrstvo sindikatu odpovedalo pogodbo o zagotavljanju pogojev zaradi »javnega pozivanja političnih strank s strani predsednika Sindikata vojakov Slovenije za sklic nujne seje odbora za obrambo in za vložitev interpelacije zoper ministra za obrambo«. Kot je znano, je SVS pred časom stopil v bran razrešenemu poveljniku poveljstva sil Slovenske vojske brigadirju Mihu Škerbincu, ker da je bil ob razrešitvi javno neutemeljeno diskreditiran in ni kršil nobenega predpisa ali pogodbe za svoje delovanje. Škerbinca je sicer minister za obrambo Karl Erjavec razrešil 5. aprila letos na predlog načelnice Generalštaba Slovenske vojske generalmajorke Alenke Ermenc.

Pod drobnogledom tudi Eržen

Potem ko je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) suspendirala slovenskega kolesarja Kristijana Korena in pomočnika športnega direktorja ekipe Bahrain-Merida Boruta Božiča zaradi domnevne vpletenosti v dopinško afero Aderlass, smo te dni, ko Primož Roglič blesti na letošnji dirki Giro d'Italia, iz tujih medijev izvedeli, da je UCI pod drobnogled vzel tudi druge slovenske kolesarske delavce, med njimi enega glavnih mož ekipe Bahrain-Merida Milana Eržena.