Učenje za življenje

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Gorenjska / sreda, 22. maj 2019 / 20:46

Te dni v Sloveniji poteka teden vseživljenjskega učenja. Tudi na Gorenjskem se vrstijo različne prireditve, ki spodbujajo učenje in druženje, skupaj jih bo do konca junija kar okoli sto osemdeset. Teden se je namreč z začetnih nekaj dni pred 24 leti razširil na skoraj dva meseca, prireditve pa potekajo pod geslom Slovenija, učeča se dežela.

Različne okrogle mize, delavnice, predavanja, svetovanja in še kaj na Gorenjskem povezuje Ljudska univerza Kranj, ki prav letos praznuje šestdeset let delovanja. Preveč bi bilo naštevati, kaj vse ima v programu izobraževanja ljudska univerza, dejstvo pa je, da je dva meseca dolg teden vseživljenjskega učenja namenjen tudi temu, da nas spomni, kako pomembno je, da nikoli ne pozabimo na učenje.

Učiti se začnemo praktično ob rojstvu, veliko vlogo ima zlasti učenje v šolah, od osnovnih do univerz. Tudi ko se usposobimo za poklic, se večinoma zavedamo, da učenja še zdaleč ni konec, saj se svet spreminja hitreje, kot marsikdaj lahko dojemamo.

In če so spremembe edina stalnica, potem je življenje pravzaprav eno samo učenje. Tako sem pred kratkim z odobravanjem prisluhnila znanki, ki mi je, potem ko je že nekaj časa upokojena, povedala, da se uči dveh novih tujih jezikov. Ne zato, ker bi to znanje potrebovala, ampak zato, ker vsakič, ko se nauči novo besedo in si jo tudi zapomni, pri tem resnično uživa.

Ob tem sem se spomnila besed ene od letošnjih nagrajenk ob tednu vseživljenjskega učenja Mirjane Debeljak, ki se zadnja leta veliko ukvarja s poučevanjem. Tudi s poučevanjem tako imenovanih ranljivih skupin, tistih, ki jih je življenje prikrajšalo za vid ali kaj drugega. S kakšno ljubeznijo jih uči, s kakšno ljubeznijo uživa v poučevanju in kako na koncu najbolj uživa sama, saj je ugotovila, da se ob učenju drugih vsaj toliko nauči tudi sama.

»Več ko se učimo, bolj ugotavljamo, kako malo znamo,« med drugim razmišlja Debeljakova in tisti, ki si življenja tudi po končani formalni izobrazbi ne predstavljamo brez učenja, smo prepričani, kako prav ima. Vseživljenjsko učenje namreč še malo ne pomeni, da se učimo zgolj novih jezikov, morda izpolnjujemo v kuharskih spretnostih ali spoznavanju novih računalniških veščin. Pomeni predvsem, da postajamo močnejši, morda samozavestnejši in ne nazadnje tudi bolj srečni. Ker ne le otrokom, temveč tudi odraslim nova znanja vedno znova prinašajo veliko zadovoljstvo.

Zato je učenje tudi vseživljenjski navdih. Ne le ob tednu vseživljenjskega učenja, ki nas vsako leto znova spomni, da se učimo tako rekoč do smrti.