V sklopu srečanja ravnateljev so pripravili tudi okroglo mizo z naslovom »Prenove šolstva: tri korake naprej, dva koraka nazaj?«.

Potrebna dolgoročna vizija

Ravnatelji osnovnih šol so se minuli petek zbrali na šestem letnem srečanju, ki ga je pod naslovom Bela knjiga včeraj, danes in jutri pripravila Mladinska knjiga v sodelovanju z Združenjem ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.

Zgornji Brnik – Je slovensko šolstvo na razpotju, je Bela knjiga začetek prenove ali le politično orodje, ki ima s prakso (pre)malo skupnega, in kakšno šolo želimo ponuditi slovenskim otrokom je bilo le nekaj vsebinskih izhodišč, o katerih so na srečanju razpravljali uveljavljeni slovenski strokovnjaki in ravnatelji. V sklopu srečanja so pripravili tudi okroglo mizo z naslovom Prenove šolstva: tri korake naprej, dva koraka nazaj?, na kateri so med drugim spregovorili o razmerju med stroko, prakso in politiko na področju šolstva. Udeleženci so tudi poudarili, da šolstvo potrebuje dolgoročno vizijo, pri čemer pa je treba graditi na dosedanjih izkušnjah.

Največji dosežek na področju izobraževanja v zadnjih treh desetletjih je po mnenju ravnateljice Osnovne šole Danile Kumar Mojce Mihelič v tem, da je šola danes manj uniformirana in si učitelji lahko privoščijo več svobode, največji problem pa sta po njenem vdor laične javnosti v šolo in pretirana birokratizacija. »Politika je tista, ki bi nam lahko izborila moč in status v tej državi, saj daje glas tako teoretikom kot praktikom na področju šolstva,« je njen pogled na idealno razmerje med stroko, prakso in politiko. Ravnateljica Osnovne šole Podbrdo Polona Kenda je opozorila na problem centralizacije, ki ga občutijo na podeželju, ravnateljica Osnovne šole Toneta Čufarja Maribor Špela Drstvenšek pa je kot težavo izpostavila predvsem vstop prava in množice predpisov v šolstvo. Sistem bi moral biti po njenem prepričanju dovolj prožen, da bi se lahko prilagodil specifikam otroka in šole. Da bi se šolski sistem razvijal v pravo smer, je po njenem treba poskrbeti, da so odločitve dovolj strokovno podprte in obenem izvedljive.

Največji napredek je bil po mnenju direktorja republiškega zavoda za šolstvo Vinka Logaja dosežen pred tridesetimi leti, ko so postavili šolski sistem, ki je v tem obdobju postal mednarodno primerljiv. Obenem pa je po njegovem privilegij v slovenskem šolskem prostoru, da se ohranja močan stik med razvojnim delom na nacionalni ravni in izvedbenim delom v šolah. Kot največjo nevarnost je izpostavil vdor vseh politik v šolsko politiko, kar je za sam šolski sistem nevarno. »Problem je, če šolski prostor nima jasne strategije,« je opozoril. Izredni profesor za področje sociologije vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani Slavko Gaber je za zamujeno priložnost označil, da nismo sposobni konsistentno spremljati in nadgrajevati stvari, zaradi česar se boji, da smo že padli pregloboko. Psiholog in docent na Univerzi na Primorskem Kristjan Lešnik Musek pa pogreša močno šolsko politiko z jasno idejo in jasno vizijo. »Za to pa je potreben sorazmerno visok družbeni konsenz, kakšno državo hočemo in kakšno družbo si želimo v prihodnje. Politika naj ve, kaj hoče od tega sistema, potem pa ga pusti, da zaživi in gre svojo pot.« Akademiki bi po njegovem morali včasih poslušati tudi mnenja v »strelskih jarkih« oziroma ljudi s terena. Težavo vidi tudi v birokratizaciji. »Več se ukvarjamo s stvarmi kot ljudmi, to je rak rana sistema. Zato naši otroci ne marajo šole in imajo odpor do posameznih predmetov.«

Redna profesorica na oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Mojca Kovač Šebart je poudarila, da lahko odpor do šole izvira tudi v šoli sami, sploh če nam vse predstavlja pretiran napor, namesto da bi krepili pozitivno samopodobo. Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan pa je še opozoril, da pri nas kontrolni mehanizem za nadziranje šol ne deluje, saj inšpekcija preverja samo upravni del šole, pedagoški del pa je ne zanima.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 19. november 2011 / 07:00

Na Zgoši bo ostal razvoj

Seaway z novim letom deli razvoj in proizvodnjo bark. Prvi bo ostal na Gorenjskem, druga se seli v Prekmurje. V dveh letih so prodali 220 hibridnih plovil Greenline 33.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 24. julij 2007 / 07:00

Jakobova ajda

"Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori, ..." Že, že ... Lepo, da zori, a če želimo ajdo (Fagopyrum esculentum) uporabiti v zdravilne namene in iz nje pripraviti čaj, jo naberimo, še preden dozori. Up...

Šport / torek, 24. julij 2007 / 07:00

Prvaki domačo sezono začeli z remijem

Domžale - S 1. krogom se je minuli konec tedna začela nova sezona v najmočnejši slovenski nogometni ligi Telekom. Državni prvaki iz Domžal so v nedeljo zvečer gostovali pri Hit Gor...

Bled / torek, 24. julij 2007 / 07:00

Fijakerji imajo dolgo tradicijo

Težko si predstavljamo Bled brez otočka in gradu, pa tudi brez pletnarjev in fijakarjev, ki so ob letošnjih blejskih dnevih predstavili svojo dolgo tradicijo.

Kranj / torek, 24. julij 2007 / 07:00

Sončenje je tudi nevarno

Kranj – »Načeloma naj bi se sončili do 11. ure dopoldne in po 16. uri popoldne, vendar v tako visokih temperaturah, kot so sedaj, svetujemo sončenje do 10. ure dopoldne in po 17. uri popoldn...

Kranj / torek, 24. julij 2007 / 07:00

Kopalci se razburjajo

Kranj – V uredništvo smo prejeli nekaj ogorčenih klicev bralcev, ki so se pritožili glede odpiralnega časa na letnem kopališču Kranj. Povedali so, da bazen ob 17. uri zaprejo. Nekateri so se...