V sklopu srečanja ravnateljev so pripravili tudi okroglo mizo z naslovom »Prenove šolstva: tri korake naprej, dva koraka nazaj?«.

Potrebna dolgoročna vizija

Ravnatelji osnovnih šol so se minuli petek zbrali na šestem letnem srečanju, ki ga je pod naslovom Bela knjiga včeraj, danes in jutri pripravila Mladinska knjiga v sodelovanju z Združenjem ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.

Zgornji Brnik – Je slovensko šolstvo na razpotju, je Bela knjiga začetek prenove ali le politično orodje, ki ima s prakso (pre)malo skupnega, in kakšno šolo želimo ponuditi slovenskim otrokom je bilo le nekaj vsebinskih izhodišč, o katerih so na srečanju razpravljali uveljavljeni slovenski strokovnjaki in ravnatelji. V sklopu srečanja so pripravili tudi okroglo mizo z naslovom Prenove šolstva: tri korake naprej, dva koraka nazaj?, na kateri so med drugim spregovorili o razmerju med stroko, prakso in politiko na področju šolstva. Udeleženci so tudi poudarili, da šolstvo potrebuje dolgoročno vizijo, pri čemer pa je treba graditi na dosedanjih izkušnjah.

Največji dosežek na področju izobraževanja v zadnjih treh desetletjih je po mnenju ravnateljice Osnovne šole Danile Kumar Mojce Mihelič v tem, da je šola danes manj uniformirana in si učitelji lahko privoščijo več svobode, največji problem pa sta po njenem vdor laične javnosti v šolo in pretirana birokratizacija. »Politika je tista, ki bi nam lahko izborila moč in status v tej državi, saj daje glas tako teoretikom kot praktikom na področju šolstva,« je njen pogled na idealno razmerje med stroko, prakso in politiko. Ravnateljica Osnovne šole Podbrdo Polona Kenda je opozorila na problem centralizacije, ki ga občutijo na podeželju, ravnateljica Osnovne šole Toneta Čufarja Maribor Špela Drstvenšek pa je kot težavo izpostavila predvsem vstop prava in množice predpisov v šolstvo. Sistem bi moral biti po njenem prepričanju dovolj prožen, da bi se lahko prilagodil specifikam otroka in šole. Da bi se šolski sistem razvijal v pravo smer, je po njenem treba poskrbeti, da so odločitve dovolj strokovno podprte in obenem izvedljive.

Največji napredek je bil po mnenju direktorja republiškega zavoda za šolstvo Vinka Logaja dosežen pred tridesetimi leti, ko so postavili šolski sistem, ki je v tem obdobju postal mednarodno primerljiv. Obenem pa je po njegovem privilegij v slovenskem šolskem prostoru, da se ohranja močan stik med razvojnim delom na nacionalni ravni in izvedbenim delom v šolah. Kot največjo nevarnost je izpostavil vdor vseh politik v šolsko politiko, kar je za sam šolski sistem nevarno. »Problem je, če šolski prostor nima jasne strategije,« je opozoril. Izredni profesor za področje sociologije vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani Slavko Gaber je za zamujeno priložnost označil, da nismo sposobni konsistentno spremljati in nadgrajevati stvari, zaradi česar se boji, da smo že padli pregloboko. Psiholog in docent na Univerzi na Primorskem Kristjan Lešnik Musek pa pogreša močno šolsko politiko z jasno idejo in jasno vizijo. »Za to pa je potreben sorazmerno visok družbeni konsenz, kakšno državo hočemo in kakšno družbo si želimo v prihodnje. Politika naj ve, kaj hoče od tega sistema, potem pa ga pusti, da zaživi in gre svojo pot.« Akademiki bi po njegovem morali včasih poslušati tudi mnenja v »strelskih jarkih« oziroma ljudi s terena. Težavo vidi tudi v birokratizaciji. »Več se ukvarjamo s stvarmi kot ljudmi, to je rak rana sistema. Zato naši otroci ne marajo šole in imajo odpor do posameznih predmetov.«

Redna profesorica na oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Mojca Kovač Šebart je poudarila, da lahko odpor do šole izvira tudi v šoli sami, sploh če nam vse predstavlja pretiran napor, namesto da bi krepili pozitivno samopodobo. Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan pa je še opozoril, da pri nas kontrolni mehanizem za nadziranje šol ne deluje, saj inšpekcija preverja samo upravni del šole, pedagoški del pa je ne zanima.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 2. julij 2013 / 11:02

7 likovnih let

V Avli MO Kranj so odprli pregledno razstavo udeležencev likovnih tečajev Ateljeja Puhart.

Objavljeno na isti dan


Kranj / torek, 21. maj 2019 / 14:03

Nov parkirni režim pred občino in na Stari Savi

Kranj – S kranjske občine so sporočili, da se v sistem javnega parkiranja po šestih letih ponovno vrača parkirišče pred Delavskim domom na Slovenskem trgu, ki je med najbolj obiskanimi parkirišči v...

Gorenja vas-Poljane / torek, 21. maj 2019 / 14:02

Čaka jih obnova šole na Sovodnju

Gorenja vas – Župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež in direktor podjetja SGP Zidgrad iz Idrije Igor Božič sta minuli teden podpisala gradbeno pogodbo za obnovo Podružnične šole Sovodenj. O...

Kultura / torek, 21. maj 2019 / 14:02

Lebdeče podobe Mete Šolar

Kranj – V kranjski enoti Zavarovalnice Triglav se bo v četrtek, 23. maja, ob 19. uri z likovnimi deli predstavila akademska slikarka mlajše generacije Meta Šolar. Leta 2014 je diplomirala slikarstv...

Šport / torek, 21. maj 2019 / 14:01

Odbojkarji zbrani v Kranjski Gori

Kranjska Gora – Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se je minuli konec tedna zbrala v Kranjski Gori in začela priprave na letošnjo sezono, v kateri varovance novega selektorja Alberta Giulian...

Rekreacija / torek, 21. maj 2019 / 14:01

Državna prvaka iz radovljiškega kluba

Radenci – Na maratonu v Radencih so se tekači in tekačice pomerili na državnem prvenstvu v polmaratonski razdalji. Med moškimi je naslov državnega prvaka osvojil Gorenjec Janez Mulej (AK Radovljica...