Za Evropsko unijo

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 18. maj 2019 / 09:53

Pred volitvami v Evropski parlament bi rad tudi na tem mestu opozoril, kako pomembno je, da se teh volitev udeležimo. EU je kljub vsem težavam garant miru in razvoja v Evropi. V tej povezavi smo močnejši, kot bi bili sicer …

Petsto milijonov nas je!

Dne 9. maja je minilo že 74 let od konca druge svetovne vojne in hkrati 69 let od 9. maja 1950, ko je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predlagal ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo – kot sredstvo, da se preprečijo nove vojne med Francijo in Nemčijo. Razglasil je, da bo na ta način »vojna ne samo nepojmljiva, ampak tudi stvarno nemogoča«. Tisti med nami, ki so zdaj stari okrog dvajset ali trideset let, mogoče mislijo, da je mir v Evropi samoumeven. Zgodovinarji in redki še živeči pričevalci, ki so drugo svetovno vojno še sami doživeli, pa dobro vedo, da temu ni tako. Vojna v Evropi za zdaj stvarno še ni mogoča, je pa spet pojmljiva. Močna Evropa očitno ni pogodu niti ZDA niti Rusiji niti Kitajski. In še marsikomu ne. Tudi tistim Evropejcem, ki se zbirajo pod prapori skrajno desnih strank in navijajo za ponovno uveljavitev močnih nacionalnih držav, ki bi bile v EU le ohlapno povezne. A Evropo močnih in med seboj nespravljivih nacionalizmov smo že imeli in prav ti so množice Evropejcev v prvi polovici 20. stoletja pognali na morišča obeh svetovnih vojn. / Pred njima in po njih je Evropa v zadnjih dveh stoletjih dvakrat doživela obdobji dolgega miru. Prvo se je začelo po porazu Napoleona pri Waterlooju (1815) in je trajalo skoraj celih sto let, vse do 1914, ki je izbruhnila prva svetovna vojna. Drugo se je začelo maja 1945 (in prav po zaslugi EU še traja), po zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni, v kateri sta bila poražena dva najhujša predvojna nacionalizma, nemški in italijanski, in njima podrejeni, ve se, kateri. Tako ni čudno, da se nove nacionalistične sile krepijo prav v državah poraženkah: Alternativa za Nemčijo, Salvinijeva Liga v Italiji. Tudi Orbanov fenomen ni brez povezave z dejstvom, da je bila Madžarska ena največjih poraženk tako prve kot druge svetovne vojne; po prvi je izgubila več kot polovico nekdanjih ozemelj, med njimi slovensko Prekmurje. In tako ni čudno, da tudi nekatere aktualne desne stranke v Sloveniji in na Hrvaškem oživljajo in ponovno častijo duha v vojni poraženih domobranskih in ustaških sil. Bolj čudno in skrb vzbujajoče je, da se skrajno desne in nacionalistične sile krepijo tudi v državah zmagovalkah, zlasti v Franciji z Narodno fronto, ki jo vodi Marine Le Pen. Bojeviti nacionalizmi za svoje delovanje potrebujejo tudi grešnega kozla, nemški in italijanski sta ga pred drugo svetovno vojno našla v Judih in komunistih, zdaj pa so v tej vlogi migranti. Ti so po eni strani dejanska grožnja, po drugi pa pridejo v vlogi grešnega kozla prav skrajnim desničarjem v njihovem pozivanju k nacionalni enotnosti in zapiranju Evrope v ksenofobne nacionalistične tvorbe, kakršna je Orbanova Madžarska … / Dovolite mi še osebni pripis. Pripadam generacijam, ki so se v desetletjih po drugi svetovni vojni rojevale in živele v miru. Hkrati pa smo starejši doživeli čase, ko je bila Evropa razdeljena na dva bloka, meje med državami pa so bile bolj ali manj zaprte in nadzorovane. Nekdanji tovariši še pomnimo, kako smo kontrabantali čez meji z Italijo in Avstrijo, a ta doživetja so bila bolj farsa kot tragedija. Ljudje, ki so hoteli čez berlinski zid, pa so doživljali tudi tragedije. Sam ne bom pozabil doživetij, ko sva s prijateljem septembra 1971 zasebno potovala z vlaki v Moskvo in nazaj. To je bil res čisto en drug svet. Danes pa lahko državljani EU potujemo od Portugalske do Estonije, ali pa iz polarne Laponske na Ciper, ne da bi nas kdo šikaniral n Gledališče Nasmeh a mejah. In povsod lahko plačujemo z evri. Petsto milijonov nas je, glasujmo za strpne in povezovalne politične opcije in ostanimo skupaj!

Trump pohvalil Orbana

Ameriški predsednik Donald Trump je 13. maja v Beli hiši sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbana. Gospoda sta si očitno simpatična in tega ne skrivata. Med fotografiranjem pred začetkom uradnih pogovorov je gostitelj gosta pohvalil z besedami: »Naredil si dobro delo in zavaroval si svojo državo.« A so se po evropskih brž oglasili še ameriški kritiki. Ugledni časnik Washington Post je izrazil razočaranje nad dejstvom, da Trump objema avtoritarnega voditelja, kakršni so Vladimir Putin, Kim Džong Un ali Recep Tayyip Erdogan. Sprejem Orbana v Beli hiši pred evropskimi volitvami naj bi bil jasen znak politične podpore Washingtona populistični politični usmeritvi v Evropi.

Plastika enajst kilometrov globoko

Ameriški potapljač Victor Vescovo je na dnu Marianskega jarka, ki je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje, našel – plastično vrečko … Brez komentarja.