Dan muzejev in galerij

Ob mednarodnem muzejskem dnevu bodo jutri muzeji in galerije postali kulturna središča, dan pa bodo zaznamovali s prostim vstopom na različne prireditve, od vodenj po razstavah do predavanj in muzejskih delavnic. Predstavljamo vam nekaj zanimivih predlogov.

Kranj – Mednarodni muzejski svet ICOM je 18. maj prvič zaznamoval za mednarodni dan muzejev leta 1977. Osnovni namen je bilo vplivati na večjo prepoznavnost muzejev v družbi. Dvainštirideset let po vrsti se vsako leto temu prazniku pridružuje več muzejev, odkar imamo svojo državo, tudi slovenskih.

Letos se Mednarodni muzejski dan MMD 2019 posveča temi Muzeji kot kulturna središča: Prihodnost tradicije. Vloga muzejev v družbi se spreminja. Muzeji se v svojih prizadevanjih, da bi postali bolj interaktivni, usmerjajo k občinstvu in v skupnost, postali so prilagodljivi in mobilni. Postali so kulturna središča, ki delujejo kot platforme, kjer se ustvarjalnost združuje z znanjem in kjer lahko obiskovalci soustvarjajo, komunicirajo in delijo svoja mnenja. Pri ohranjanju svojih primarnih nalog – zbiranju, skrbi za dediščino, komunikaciji, raziskovanju, postavljanju razstav – so muzeji preoblikovali svoje prakse dela z namenom, da bi se približali skupnostim. Danes postavljajo vprašanja ter iščejo inovativne načine reševanja sodobnih družbenih vprašanj in konfliktov. Z lokalnim delovanjem lahko muzeji tudi zagovarjajo in blažijo globalne probleme, pri čemer se proaktivno spopadajo z izzivi današnje družbe. Kot institucije v središču družbe imajo muzeji moč vzpostaviti dialog med kulturami, zgraditi mostove miru in sožitja ter opredeliti trajnostno prihodnost.

Slovenija se Mednarodnemu muzejskemu dnevu pridružuje tudi letos, v ponudbi pa je velik nabor sodelujočih muzejev in galerij. Na vsak način preverite, kaj posebnega se bo jutri dogajalo v muzejih na Gorenjskem in drugje po Sloveniji. Za prvi namig vam v tej tristranski prilogi ponujamo nekaj odličnih predlogov Gornjesavskega muzeja, Parka vojaške zgodovine v Pivki, Kobariškega muzeja, Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, Mestnega muzeja Idrija in Bolnice Franja, Čebelarskega muzeja v Radovljici in Romarskega urada Brezje z Muzejem jaslic.

Slovenski planinski muzej

Slovenski planinski muzej v Mojstrani so odprli leta 2010. Na stalni razstavi predstavljajo slovensko planinsko, gorniško, alpinistično in gorskoreševalno zgodovino, ki se prepleta z naravovarstvenimi in izobraževalnimi vsebinami. Razstava nosi ime Vzpon na goro in je interaktivna – s sodobnimi avdiovizualnimi pripomočki in najnovejšo informacijsko tehnologijo ponuja doživetje razstave kot lasten vzpon na goro, ki je razdeljen v 11 vsebinskih sklopov. Ogled se začne z uvodnim filmom Svetlobe gora, obiskovalec pa se zatem lahko udeležuje različnih iger, tekmuje ali poskuša usvojiti različne vsebine, ki so vezane na planinarjenje, zgodovino … Aktivnosti se nagrajujejo z zbiranjem žigov na poti do vrha, na cilju pa obiskovalce čaka nagrada. Stalno razstavo dopolnjujejo s pestrim programom pedagoških delavnic, občasnimi razstavami in s številnimi dogodki. Prav danes, v petek, bodo stalno razstavo dopolnili z izvirnimi karikaturami Marka Kočevarja na temo Planinski raj, s katerimi želijo obiskovalce spodbuditi k razmišljanju o današnjem doživljanju gora. Ali gore doživljamo kot instant planinski raj? Razstava je del skupnega projekta šestih gorenjskih muzejev Neverjetne gore.

Muzej jaslic na Brezjah

V gorenjski mreži muzejev je Muzej jaslic na Brezjah nekaj posebnega. Na enem mestu, v prostorih nekdanjega hleva frančiškanskega samostana za baziliko, so začeli leta 2001 predstavljati zgodbo o jaslicah, o njihovi zgodovini, o ljudeh in materialih, iz katerih so izdelane, in o njihovem verskem in obče ljudskem izročilu. Za muzej brezjanski frančiškani niso mogli najti primernejšega prostora: tudi Jezus je bil namreč rojen v skromnem hlevu! Muzeji s tako vsebino so na svetu redki in Gorenjci oziroma Slovenci smo lahko ponosni, da tak muzej imamo.

Od božiča leta 2016 dalje Muzej jaslic zaseda deset prostorov, skozi katere obiskovalca pelje svetloba zvezde, tako kot je tri modre pred dobrimi dva tisoč leti pripeljala v Betlehem. Muzej, ki ga krasi štiristo primerkov jaslic iz Slovenije in tujine, zbirko pa bogatijo z novimi primerki, pove o njih praktično vse: zgodovino, pomen figur in posameznih prizorov, načine in materiale, iz katerih so izdelane, in v katere skupine so razvrščene. Seveda ne manjkajo primerki znamenitih slovenskih jaslic, ki so v starih časih krasile »bohkov kot«. Zadnji razstavni prostori postajajo vedno večji in svetlejši, vrhunec pa je velika freska prvih jaslic, ki jih je leta 1223 v Grecciu v Italiji postavil ustanovitelj frančiškanskega reda Frančišek Asiški.

Na Kobariško zgodovinsko pot

Kobariški muzej je osrednja točka predstavitve dediščine soške fronte in sodi med najbolj obiskane muzeje v Sloveniji. Obiskovalci lahko na poseben način podoživijo čas, ko je v dolini Soče divjala prva svetovna vojna. Kobariški muzej je znan po tem, da skozi osebne pripovedi protagonistov soške fronte na tankočuten način predstavi kraje, dogodke in ljudi, ki so zaznamovali soško fronto. Poslanstvo muzeja s svojo zbirko, razstavami ter pripovedmi je poslanstvo miru.

V muzeju je na ogled stalna razstava Velika vojna v Krnskem pogorju, katere posebna atrakcija je maketa z računalniško animacijo zadnje, 12. soške bitke, ki uživa svetovni zgodovinski sloves. Zgodbo tako imenovanega čudeža pri Kobaridu prihaja odkrivat vedno več obiskovalcev z vsega sveta. Občasna razstava Sosedova zgodba je razstava fotografij vojaka in kronista Josefa Pailerja, ki govori o gorskem bojevanju, kot ga je doživljal častnik iz Gradca v enotah, v katerih so prevladovali njegovi nemško govoreči rojaki in Slovenci s Štajerske. Sosedova zgodba obiskovalcu poleg izjemnega gradiva ponuja tudi številna vprašanja in priložnost za razmišljanje o pogostih črno-belih in stereotipnih interpretacijah zgodovinskih dogodkov.

Kobariški muzej ponuja tudi vodenja na po soški poti na prostem. Tokrat še posebej poudarjajo Kobariško zgodovinsko pot, ki povezuje kraje v okolici Kobarida, kjer so pomembni zgodovinski, kulturni in naravni spomeniki. Pet kilometrov dolga pot z muzejskimi vodiči ponuja obogateno spoznavanje ter doživljanje dediščine Kobarida in okolice.

Letos pa Kobariški muzej začenja izvajati novo paketno ponudbo – tako imenovano Pripoved vojaka s soške fronte. Poldnevni program vključuje vodene oglede Kobariškega muzeja, muzeja na prostem na Kolovratu ter ogled muzeja sirarstva s pastirsko malico v Mlekarni Planika v Kobaridu. Za Pripoved vojaka s soške fronte je Kobariški muzej prejel certifikat Slovenske turistične organizacije za tako imenovana edinstvena doživetja Slovenije.

Konec tedna za tanke

Park vojaške zgodovine je muzejsko in doživljajsko središče, ki nastaja na območju starih italijanskih kasarn v Pivki. Osnovni cilj projekta je na podlagi bogate vojaško-zgodovinske dediščine tega območja osnovati razgibano turistično središče, ki je namenjeno izobraževanju, raziskovanju in izjemnim doživetjem. Park vojaške zgodovine je rezultat močne volje ljubiteljev vojaško-zgodovinske zapuščine v občini Pivka in na ministrstvu za obrambo Republike Slovenije ter občinske uprave v Pivki, ki je v svoji vojaški dediščini prepoznala velik razvojni potencial.

Ob razstavah in zbirkah, povezanih z vojno in vojaško tematiko, je med obiskovalci eden izmed najbolj priljubljenih muzejskih dogodkov Tankovski vikend. V Parku trenutno vzdržujejo 12 delujočih eksponatov, ki jih nekajkrat letno prikažejo na večjih dogodkih, kot sta Tankovski vikend in Festival vojaške zgodovine. Gre za dragocene eksponate, ki predstavljajo tako našo tehnično kot zgodovinsko dediščino. Med delujočimi vozili velja posebej omeniti legendarni sovjetski tank iz druge svetovne vojne T-35-85 in ameriškega lovca na tanke M36 »Jackson« iz leta 1944. Slednji je eden izmed redkih delujočih eksponatov v tem delu Evrope. Poleg številnih vozil Parka in Vojaškega muzeja se bo na letošnjem Tankovskem vikendu predstavila tudi Slovenska vojska z glavnim bojnim tankom M-84. Prek izmenjav s tujimi muzeji pa je v zbirki muzeja tudi sovjetski oklepni gosenični transporter BTR-60, ki je bil med drugim uporabljen tudi v hollywoodskem akcijskem spektaklu Maščevalci 3 (The Expendables 3). Zbirka se nenehno dopolnjuje in v muzeju že naslednje leto pričakujejo nove zanimive primerke.

Bolnica Franja v spomin in opomin

Partizanska bolnica Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem je enkraten spomenik človečnosti iz časa druge svetovne vojne. Ob povodnji pred leti smo ga že skoraj izgubili, a so ga prenovili – v spomin in opomin. Spomenik je bil po povodnji, ki ga je uničila septembra 2007, v celoti rekonstruiran in je od maja 2010 ponovno na ogled obiskovalcem. Kljub izgubi avtentične materialne dediščine ostaja simbol mednarodnega povezovanja in odpora, predvsem pa dragocen pomnik humanosti, plemenitosti in tovarištva.

Kot ilegalna bolnišnica je v težko dostopni soteski Pasice delovala med decembrom 1943 in majem 1945. Večino časa jo je vodila zdravnica Franja Bojc Bidovec, po kateri so bolnišnico poimenovali že med vojno. Bolnica Franja je po vojni postala simbol slovenskega partizanskega zdravstva ter skrbi za ranjene, nemočne in pomoči potrebne. Pomembnejšo vlogo za nastanek bolnišnice pa je imel njen ustanovitelj Viktor Volčjak iz Virmaš pri Škofji Loki, ki je bil tudi njen prvi predstojnik. Ko je vodenje bolnice januarja 1944 predal Franji, je potem še lep čas skrbel za njeno oskrbo in varnost. Prav tako je bil z Gorenjskega Ivan Goljat, ki je v bolnišnici deloval kot vojaški vodja in je skrbel, da je čim bolj nemoteno delovala. Bolnica Franja je edinstven muzej v naravi in je v današnjem času, ko se je svet znova znašel na razpotju, še kako pomemben opomin, da se človeška vrsta lahko ohrani le s solidarnostjo in humanostjo.

Umetnost Na robu in Neuvrščeni

Osrednji dogodek letošnjega leta v Moderni galeriji v Ljubljani je nedvomno Mednarodna razstava vizualne umetnosti v Kraljevini Jugoslaviji z nadnaslovom Na robu. Gre za problemski pregled slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije in filma od kraljeve uvedbe diktature 6. januarja 1929, ki je močno vplivala na tako imenovani spopad na umetniški levici, vse do začetka druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh aprila 1941. Na razstavi so na ogled dela več kot 130 umetnic in umetnikov ter arhivsko in knjižnično gradivo iz več kot petdeset javnih in zasebnih zbirk iz držav nekdanje Jugoslavije. Večina del iz tujine bo v Sloveniji na ogled prvič. Razstavo so odprli konec aprila in bo na ogled vse do 15. septembra.

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa je na ogled še ena zanimiva razstava, v kateri lahko iščemo vzporednice z bližnjo preteklostjo, ko je bila Slovenija še del nekdanje skupne države Jugoslavije in s tem tudi Gibanja neuvrščenih. Razstava z naslovom Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih namreč govori o Gibanju neuvrščenih kot nadnacionalnem političnem projektu, koalicija manjših in srednje velikih držav, po večini nekdanjih kolonij in držav v razvoju z globalnega juga oziroma iz tretjega sveta. Ustanovljeno je bila leta 1961 na konferenci v Beogradu. Gibanje je predstavljalo prvo večjo motnjo na zemljevidu hladne vojne in hkrati zahtevo po alternativnih političnih zavezništvih, po »alternativni mondializaciji«. Razstava bo na ogled do 10. septembra.

Čebelarski muzej v Radovljici

Čebelarski muzej, ki skupaj z Mestnim muzejem, Galerijo Šivčeva hiša, Kovaškim muzejem v Kropi in Muzejem talcev v Begunjah deluje v okviru Muzejev radovljiške občine, letos praznuje šestdeset let. Je edini muzej v Sloveniji, ki se že šestdeset let ukvarja z zbiranjem, ohranjanjem in promocijo kulturne dediščine čebelarstva. V prostorih baročne graščine v starem delu Radovljice predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva. Tehniški del muzeja prikazuje najbolj tipična čebelja prebivališča in čebelarsko orodje, biološka soba življenje in delo naše avtohtone čebele kranjske sivke (poleti tudi v živo v opazovalnem panju), likovni del pa fenomen slovenske ljudske kulture – poslikane panjske končnice.

Čebelarski muzej sicer sodi med specialne muzeje. Od odprtja leta 1959 skrbi za bogato dediščino slovenskega čebelarstva, jo evidentira, zbira, hrani, dokumentira, predstavlja in popularizira. Zbirka predstavlja tri glavne teme, ki zaznamujejo slovensko čebelarstvo: avtohtono raso čebel, svetovno priznane čebelarje in poslikane panjske končnice.

Prva soba v muzeju tako predstavlja čebelarjenje od začetkov v votlih drevesnih deblih do sredine 19. stoletja in priznana čebelarska učitelja, pisca in čebelarja Antona Janšo in Petra Pavla Glavarja. Anton Janša (1734–1773) je bil z dekretom cesarice Marije Terezije nastavljen kot učitelj čebelarstva na čebelarski šoli na Dunaju. V dveh knjigah je prikazal lasten način čebelarjenja, ki ga je uspešno izvajal na dunajski šoli, in nekaj pomembnih ugotovitev iz biologije čebel. Duhovnik Peter Pavel Glavar (1721–1784) je bil uspešen kmetijski in čebelarski gospodarstvenik, pisec predlogov za izboljšanje čebelarstva in uvajanje čebelarskih šol, avtor prvega slovenskega čebelarskega teksta.

V okviru praznovanja okrogle obletnice muzeja bodo s sklopom dogodkov, ki jih pripravljajo že za prihodnji mesec, predstavili pomembne osebe, zaslužne za razvoj muzeja, promovirali bogato muzejsko zbirko dediščine čebelarstva in pripravili strokovno publikacijo, kjer bodo predmete dediščine čebelarstva povezali v 60 zanimivih zgodb, ki jih bodo v obliki mobilne predstavitve postavili na ogled v radovljiški graščini, skupaj s kronološkim pregledom zgodovine muzeja.

Sicer pa Muzeji radovljiške občine jutri, na mednarodni dan muzejev, v galeriji Šivčeva hiša dopoldan pripravljajo delavnico izdelave akvarelov, ki jo bo vodila akademska slikarka Meta Šolar. Popoldan, začetek dogajanja je napovedan za 15.30, bodo v Kropi obiskovalci na vodenem ogledu spoznali Kovaški muzej Kropa, si ogledali projekcijo slovenskih filmov Milke in Metoda Badjure: Koledniki iz leta 1954 in Kroparski kovači iz leta 1967 ter v vigenjcu Vice opazovali spretnosti kovača pri ročnem kovanju žebljev, v Šivčevi hiši pa se bo ob petih popoldan začela predstavitev četrte knjige zbadljivk, zmerljivk, preštevank …, ki so jih zbrali učenci OŠ Frana S. Finžgarja Lesce in njihov mentor Roman Gašperin. Sledilo bo odprtje razstave ilustracij iz knjige, ki jih je naslikal akademski slikar Zvonko Čoh.

V ponedeljek, na svetovni dan čebel, pa bodo v Čebelarskem muzeju ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Kranjska čebela - naša naravna dediščina; razstava je nastala kot del projekta Neverjetne gore, v sodelovanju z gorenjskimi muzeji.