Na mizo čakajo že leto dni

Gorenjska sodišča so lani rešila več zadev, kot so jih na novo prejela v reševanje. Kljub kadrovskim in prostorskim težavam postopoma odpravljajo tudi sodne zaostanke.

Kranj – V kranjskem sodnem okrožju, v katerega poleg Okrožnega sodišča v Kranju spadajo še okrajna sodišča v Kranju, Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah, so v letu 2018 uspešno obvladovali pripad novih zadev in obenem zmanjšali število nerešenih zadev ter sodne zaostanke, je v pogovoru za Gorenjski glas povedala Janja Roblek, ki je bila januarja znova imenovana za predsednico Okrožnega sodišča v Kranju. »Gorenjska sodišča so lani v reševanje prejela skupno 61.453 novih zadev, rešila pa jih 62.137. Pripad novih zadev so uspešno obvladovala prav vsa sodišča. Nerešenih je bilo konec leta 12.135 zadev oziroma 5,5 odstotka manj kot v letu 2017,« je razložila. Za reševanje pomembnejših zadev, pri katerih je – poenostavljeno povedano – treba izvesti glavno obravnavo, so sodišča v povprečju porabila 9,9 meseca, za ostale zadeve pa 1,8 meseca.

Najdaljši so insolvenčni postopki

Okrožno sodišče v Kranju je lani na novo prejelo 8833 zadev, rešilo jih je 8929, tako da je nerešenih ostalo še 2458 zadev. Pomembnejše zadeve je povprečno rešilo v dobrih trinajstih mesecih, od tega kazenske v 12,2 meseca, ostale zadeve pa v pol meseca. Najdlje (24,9 meseca) traja reševanje insolvenčnih postopkov, kamor med drugim sodijo stečaji, osebni stečaji in poenostavljene prisilne poravnave. Najuspešnejša pri reševanju zadev sta na okrožnem sodišču kazenski in družinski oddelek, kar je najprej rezultat zavzetega dela sodnic, vsaj deloma pa tudi precej kratkih zakonsko dopustnih rokov. A na drugi strani čas reševanja teh postopkov podaljšujejo predvsem težave s pomanjkanjem sodnih izvedencev, kar še zlasti velja za klinične psihologe v družinskih in kazenskih zadevah za mladoletnike, pojasnjuje Roblekova. Izjemen napredek so v zadnjih letih naredili tudi na gospodarskem oddelku, kjer so imeli še pred petimi leti več kot 13 tisoč nerešenih zadev, zdaj pa jih imajo manj kot 400.

Sodne zaostanke zmanjšujejo

Tudi sodni zaostanki se na ravni sodnega okrožja konstantno zmanjšujejo. Konec leta je bilo na vseh petih sodiščih v pomembnejših zadevah 3987 nerešenega sodnega zaostanka, od tega na okrožnem sodišču 755. Roblekova je ob tem opozorila, da se je sodni zaostanek z letom 2017 v primerjavi z 2016 povečal zaradi spremembe definicije sodnega zaostanka. Z novim sodnim redom se je namreč s 1. januarjem 2017 bistveno skrajšala doba, po kateri se nerešene zadeve obravnavajo kot sodni zaostanek, in sicer s prejšnjih 18 mesecev na zdajšnjih šest mesecev.

Najstarejša nerešena zadeva na okrožnem sodišču je sicer kazenska zadeva iz časov osamosvojitvene vojne v letu 1991, ker je še vedno razpisana tiralica za obdolžencem, ki se nahaja v tujini. »Ta zadeva sicer statistično ni prikazana, ker sodišče nanjo objektivno nima vpliva. Podobnih zadev je sicer na našem sodišču še okoli petnajst,« je razložila Roblekova. Najstarejša nerešena pravdna zadeva je iz leta 1998, na gospodarskem oddelku pa so ravno lani rešili zadevo iz 1992, ki je sicer še v pritožbenem postopku, trenutno pa so najstarejše tri zadeve iz leta 2006. Omenjene zadeve se tako dolgo rešujejo zaradi pritožbenih postopkov, v katerih so bile sodbe na višjem in vrhovnem sodišču že večkrat razveljavljene, dodatno pa jih je podaljševalo tudi angažiranje večjega števila sodnih izvedencev, je povedala Roblekova. »K sreči imamo še kar dober pritožbeni rezultat, ki se na okrožnem sodišču giblje okoli sedemdeset odstotkov, kar je nad povprečjem na območju Višjega sodišča v Ljubljani,« je dodala.

Kadrovska problematika

Čas reševanja sodnih postopkov so po gospodarski krizi podaljšali tudi varčevalni ukrepi, zaradi katerih ni bilo možno ne dodatno zaposlovati ne nadomestiti tistih sodnikov, ki so medtem sodišče zapustili. Stanje na kadrovskem področju se zdaj počasi le izboljšuje, pojavila pa se je precejšnja težava z zaposlovanjem strokovnih sodelavcev, za katere sodišča sploh ne dobijo kandidatov, ugotavlja Roblekova. »Ob tem smo tudi nekoliko starejši kolektiv in v naslednjih štirih letih vsaj na gospodarskem oddelku okrožnega sodišča pričakujemo upokojitev šestih sodnikov. To bo kar velik zalogaj, saj traja kar nekaj časa, da se nadomesti izkušen sodnik,« je izpostavila.

Sodne stavbe so stare

Na skoraj vseh sodiščih je zelo pereča tudi prostorska problematika. Od okrajnih sodišč ima novejše prostore le sodišče v Škofji Loki, pa še ti niso optimalni za delovanje sodišča, saj so v nekdanji vojašnici. V Radovljici in na Jesenicah je zob časa že dodobra načel obe sodni stavbi, predvsem jeseniška zaradi odpadanja ometa postaja nevarna za okolico, ob tem jim je pred časom odkrilo streho, zato Roblekova upa, da bo vsaj tam čim prej prišlo do nujne sanacije objekta. V Kranju okrožno in okrajno sodišče večinoma delujeta v isti stavbi, posamezne službe oziroma oddelki pa so razpršeni na skupno štirih lokacijah, kar predstavlja nepotreben organizacijski in logistični problem, to pa posledično znižuje učinkovitost sodišč, poudarja. V Kranju čakajo tudi na nujno energetsko sanacijo glavne sodne stavbe, prav tako nujna bi bila vgradnja dvigala, s katerim bi invalidom omogočili normalen dostop do vseh obravnavnih dvoran. »Smo edino okrožno sodišče v državi, ki nima dvigala, zato mesečno prejemamo opozorila varuha človekovih pravic, inšpekcij in invalidskih organizacij. Trudimo se sicer, da obravnave, kjer kot stranke nastopajo invalidi, izvedemo v dvoranah v pritličju stavbe, a to zagotovo ni dolgoročna rešitev. Kot javna ustanova si enostavno ne moremo privoščiti, da nimamo urejenih osnovnih pogojev,« razmišlja Roblekova.

Leto dni čakajo na mizo

»Za vzdrževanje sodnih stavb v zadnjih letih praktično ni bilo namenjeno ničesar. Če samo povem, da nam proračun za investicijsko vzdrževanje vseh sodnih stavb na Gorenjskem nameni samo 11 tisoč evrov letno, si lahko predstavljate, da lahko s tem denarjem kupimo nekaj ventilov in stolov, pa smo že pri koncu. Naj povem še en primer: več kot leto dni je že minilo, odkar je na izvršilnem oddelku okrajnega sodišča v Kranju zaposlena nova sodnica, pa od ministrstva še vedno nismo dobili denarja niti za nakup nove mize in omare zanjo,« nezavidljive razmere opiše Roblekova.