Dr. Iztok Tomazin in dr. Eva Pogačar / Foto: Primož Pičulin

Ko vate udari strela

V okviru 22. Ažmanovih dnevov, simpozija urgentne in gorske medicine, sta dr. Iztok Tomazin in dr. Eva Pogačar spregovorila o streli. Mnogi smo prepričani, da v nas ne bo udarila. Kaj pa, če udari …

Ljudje se še vedno prepogosto odločajo za obisk gora v nevarnih in nepredvidljivih razmerah, je poudaril dr. Iztok Tomazin, organizator simpozija, ki je gorski reševalec že 44 let. Nedvomno je strela ena primarnih nevarnosti za gornike in popotnike, zlasti v zmernem in tropskem podnebju. Ocenjujejo, da na leto udar strele po celem svetu povzroči tisoč smrti. "V divjini je težko najti zavetje pred strelo, zato je preventiva še toliko pomembnejša in zelo priporočljivo je, da si večer pred odhodom v gore ogledamo vremensko napoved," pravi Tomazin in nadaljuje: "Najnevarnejša sta začetek in konec nevihte, predvsem zaradi subjektivnih vzrokov. Na začetku še ne vemo, ali se bliža nevihta in kako daleč je, zato lahko napačno presodimo razmere. Ob koncu, ko preneha grmeti in se bliskati, stopimo na prosto, misleč, da je že konec, a v resnici še ni in ponovno smo podvrženi nevarnosti." Tomazin je pojasnil pravilo "30-30", po katerem se je smiselno ravnati, če se znajdemo v nevihtnem okolju: "Pravilo pravi, da je resna nevarnost strele, kadar je presledek med videnim bliskom in slišanim gromom manj kot trideset sekund, tedaj je nujen umik v varno zavetje. Druga tridesetica predstavlja trideset minut, kar pomeni, da vsaj pol ure po tistem, ko slišite zadnji grom ali vidite zadnji blisk, ostanite v zavetju."

V nevihti je najvarnejše zavetje koča, a proč od oken in vrat, tudi velike votline in doline so zavetje, v majhnih votlinah in luknjah in pod previsi pa je lahko nevarneje kot na odprtem. "Če nas nevihta ulovi na prostem, moramo postati čim manjši, usedemo se sklonjeni s koleni in stopali skupaj, imeti moramo čim manjši stik s tlemi. Ni pa priporočljivo, da je skupina ljudi tesno skupaj," je dejal Tomazin in dodal, da je udar strele podoben eksploziji in žrtve lahko vrže več deset metrov daleč.

Pri udaru strele je najpogostejši vzrok smrti zastoj delovanja srca ali pljuč. "Prednost imajo navidezno mrtvi, saj imajo običajno paralizo dihalnega centra. Pomagamo jim z umetnim dihanjem, ki je ključ do preživetja. Oživljanje mora biti podaljšano, včasih je za uspešno oživljanje potrebne tudi pol ure in več. Človek, v katerega je udarila strela, mora nujno na opazovanje v bolnišnico, tudi če mu na prvi pogled nič ni, saj so resni zapleti možni še veliko ur po udaru strele," je povedal Tomazin in še poudaril, da miti, ki so ljudsko razširjeni, ne držijo: "Ni res, da se je nevarno dotikati žrtev strele. Ni res, da strela nikoli ne udari dvakrat na isto mesto. Niti ni res, da strela najpogosteje udari v najvišje objekte."

Kako pa je, ko dejansko doživiš udar stele, je opisala dr. Eva Pogačar. Drugega avgusta lani se je z možem in dvema prijateljema podala na Veliko planino, in sicer kljub napovedani nevihti. Ko so sedeli pred kočo, se je na nebu začelo svetlikati, premaknili so se za plot in tedaj je udarila strela v skalo tik ob njih. "Sredi koraka me je oblil čuden občutek. Zbudila sem se na boku, bleščalo se mi je pred očmi, šumelo v ušesih, v ustih in žrelu sem imela želodčno vsebino, ki je nisem mogla ne pogoltniti ne izpljuniti, kasneje se je počasi začela pomikati navzdol," pripoveduje Pogačarjeva in nadaljuje: "Nisem se mogla premakniti, noge so bile od kolen navzdol mrtve. Čutila sem hude bolečine, tiščalo me je v prsih in bila sem neskončno utrujena ter premražena. Po udaru strele nas je vrglo v znak, imeli smo krče, bili smo modrikasti." Pogačarjeva – ki je imela skupaj z ostalimi tremi žrtvami srečo, da je bil v bližini švedski zdravnik, ki jim je nudil prvo pomoč še pred prihodom reševalcev NMP in helikopterja, ki jih je transportiral v klinični center – pravi, da je še nekaj časa po nepričakovanem dogodku imela motnje vida, koncentracije in spanja. Bila je tudi fizično slabotna. "Tisti dan sem doživela nekaj, za kar si nikoli nisem mislila, da bom – udar strele. Spoznala sem, da je lahko v trenutku vsega konec, in od tedaj se mi zdi, da je svet drugačne barve."

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Komenda / petek, 19. maj 2023 / 07:51

Občina Komenda praznuje

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Komenda je bila minuli ponedeljek, danes pa se začenja tridnevni program športnih, kulturnih in zabavnih dogodkov.

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 14. oktober 2014 / 13:15

Letalo strmoglavilo le za vajo

Okoli 310 pripadnikov različnih služb se je v soboto na Štefanji Gori urilo v posredovanju ob velikih letalskih nesrečah. Vse, tudi zdravniško službo, je presenetila potnica, obolela z ebolo.

Razvedrilo / torek, 14. oktober 2014 / 12:27

Večdnevna Dobrna

Neokrnjena narava, termalna voda, bogata kulturna dediščina in čist zrak. Vse to je Dobrna, ki leži na nadmorski višini 375 metrov v severnem delu Celjske kotline med obronki Paškega Kozjaka in Pohorj...

GG Plus / torek, 14. oktober 2014 / 12:23

Frančiškovanje

Pretekli vikend je bilo veliko poklicanih in veliko izvoljenih, zlasti v nedeljo, ko smo izvolili celo množico županov in občinskih svetnikov. A glavna kadrovska novica nas je dosegla že d...

GG Plus / torek, 14. oktober 2014 / 12:20

Stol je najlažje narediti iz stola

Šestindvajsetletna Simona Ožvald iz Stražišča pri Kranju, absolventka arhitekture, je pri zasnovi notranje opreme nedavno odprtega Medgeneracijskega centra Kranj uporabila opremo, izdelano iz odpadkov...

Gospodarstvo / torek, 14. oktober 2014 / 12:18

Hotel z zvezdico požarne varnosti

V Hotelu Brdo so kot prvi v Sloveniji pridobili evropski certifikat, ki dokazuje, da imajo ustrezno urejeno požarno varnost.