Jakob Šolar v kolesju svojega časa

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (197)

V Rudnem pri Železnikih se je 29. aprila 1896 rodil duhovnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in prevajalec Jakob Šolar. Štejejo ga za najpomembnejšega slovničarja med Breznikom in Toporišičem. Ukvarjal se je z jezikoslovjem, literarno zgodovino in kritiko. Pisal je eseje in članke o duhovnih, narodnih in kulturnih vprašanjih. Pripravljal je čitanke za nižje razrede gimnazij. Kasneje je odločno nasprotoval uvajanju enotnih jezikovnih in literarnozgodovinskih učbenikov za celo Jugoslavijo.

Med letoma 1918 in 1924 je bil prefekt v škofijskih zavodih v Šentvidu, od 1924 do 1927 pa je služboval kot suplent na gimnaziji v Šentvidu. Profesorski izpit je napravil leta 1927. Med letoma 1927 in 1941 je bil profesor slovenščine in francoščine na gimnaziji v Šentvidu, med letoma 1941 in 1945 pa je bil profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani.

Ob izbruhu druge svetovne vojne in okupacije si je prizadeval za enoten boj Slovencev proti okupatorjem. Tako je bil že leta 1941 pobudnik ustanovitve Slovenske zaveze, vendar je zavračal metode in cilje Komunistične partije Slovenije in kolaboracijo. Zaradi njegovega delovanja in vpliva so ga jeseni leta 1944 aretirali in se je znašel v internaciji v Dachauu. Zanimivo je, da je bil klub temu ves čas internacije formalno (uradno) profesor na škofijski gimnaziji v Ljubljani.

Ko se je leta 1945 vrnil iz Dachaua, je bil takoj dodeljen ordinariatu za dušnopastirsko delo. Na predlog SAZU (Slovenske akademija znanosti in umetnosti) so ga decembra leta 1945 imenovali za profesorja na klasični gimnaziji v Ljubljani. Med letoma 1946 in 1949 je bil v službi na SAZU kot glavni ekscerptor za Slovar slovenskega knjižnega jezika in glavni pomočnik pri redakciji predelanega in dopolnjenega Pleteršnikovega slovarja. Od leta 1949 dalje je bil znanstveni, od leta 1951 pa višji znanstveni sodelavec na SAZU.

Leta 1950 je prejel Prešernovo nagrado, vendar kaže, da je postal tako znan tudi tistim, ki so leta 1952 začeli politično obračunavanje z njim. Odpustili so ga iz službe. Po montiranem političnem procesu je bil od leta 1952 do 1957 zaprt na Igu. Ko so ga spustili iz zapora, je leta 1958 postal kanonik ljubljanskega kapitlja in ravnatelj škofijske gimnazije v likvidaciji. Leta 1965 je dobil naslov prelat in postal častni član Slavističnega društva Slovenije. Ustanovil in urejal je zbirko Cvetje iz domačih in tujih logov, sodeloval pri Slovenski slovnici, Slovenskem pravopisu in Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Prevajal je iz francoščine in nemščine.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Na Srednji Dobravi se je 29. 4. 1908 rodil filmski snemalec Janko Balantič - Resman.

30. 4. 1830 je izšel prvi zvezek Kranjske čbelice. Matija Čop je v pismu Kopitarju zapisal: »Mogoče si uboga Čebelica pridobi več pohvale kakor do zdaj le redko katera kranjska knjiga … Tukaj je njen izid prebudil več zanimanja, kakor bi moral človek pričakovati med bolj izobraženimi – saj kmetom, za katere že tako toliko drugih piše, ni bila namenjena.«

Na Dovjem se je 4. 5. 1818 rodil duhovnik, filozof, šolnik in sadjar Janez Brence. Zavzemal se je za ustanovitev slovenskih šol, se trudil za izboljšanje sadjereje ...

V Gostečah pri Škofji Loki se je 4. 5. 1879 rodil pisatelj, pesnik in dramatik Cvetko Golar.