Premalo denarja za vzdrževanje gozdnih cest

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 5. maj 2019 / 13:58

Za vzdrževanje vse bolj obremenjenih gozdnih cest na Zgornjem Gorenjskem je premalo denarja, ugotavljajo v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Problematiko so predstavili tudi ministrici, ki je obljubila več denarja iz državnega proračuna.

Bled – V blejskem zavodu za gozdove so za nedavni obisk ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec izdelali celovito analizo vzdrževanja gozdnih cest v sedmih občinah na Zgornjem Gorenjskem in dali tudi vrsto predlogov za izboljšanje stanja cest. »Normalno stanje bi lahko zagotovili predvsem s povečanjem zneska za vzdrževanje cest,« ugotavljata vodja območne enote Andrej Avsenek in vodja odseka za gozdno tehniko v enoti Bojan Bajželj in dodajata, da z razpoložljivim denarjem komaj zagotavljajo tekoče vzdrževanje cest, zmanjka pa ga za zadovoljivo zimsko, periodično in investicijsko vzdrževanje, in da bi potrebovali posebni sistemski vir za obnovo cest po ujmah in izrednih dogodkih.

Slab sistem izbora vzdrževalcev cest

V zavodu se zavzemajo tudi za takšen način izbora vzdrževalcev gozdnih cest, ki bi omogočil pravočasno izbiro izvajalcev in sklepanje večletnih pogodb. Po veljavnem sistemu je večina pogodb tudi v primeru, da ni nobenih zapletov, podpisana šele maja in junija, dela pa morajo biti končana že oktobra ali novembra. »Tak sistem onemogoča vzdrževanje gozdnih cest v zimskem, spomladanskem in delu jesenskega časa,« ugotavljajo v blejskem zavodu, kjer so tudi prepričani, da bi pri dodeljevanju sredstev za vzdrževanje cest na Zgornjem Gorenjskem morali bolj kot zdaj upoštevati težje alpske in klimatske razmere. Ker se povečuje raba gozdnih cest za negozdne namene – kolesarstvo, pohodništvo, planinstvo, nabiralništvo, za smučarske proge in prireditve, predlagajo, da bi takšne ceste prekategorizirali v občinske ali občutno povečali delež javnih sredstev za njihovo vzdrževanje. Na izjemno obremenjenih gozdnih cestah bi bilo po oceni zavoda smiselno omejevati promet, urediti parkirišča in uvesti plačevanje cestnine oziroma parkirnine.

Štiristo evrov za kilometer

Po podatkih iz analize je na Zgornjem Gorenjskem 806 kilometrov gozdnih cest, od tega jih je največ v občinah Bohinj (274 kilometrov), Gorje (160) in Kranjska Gora (145). Za vzdrževanje teh cest je bilo lani na razpolago nekaj več kot 362 tisoč evrov ali povprečno 415 evrov za kilometer. Več kot polovico tega denarja (242 tisoč evrov) je prispeval državni proračun – polovico lastniki s plačilom pristojbine za vzdrževanje cest in polovico ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz postavke za zagotavljanje javnega značaja cest, preostalo pa občine neposredno iz proračuna in iz nadomestila za upravljanje z državnimi gozdovi. Prispevek iz državnega proračuna je po ugotovitvah zavoda zadnjih dvajset let bolj ali manj enak, prispevek občin iz proračuna je zelo različen po občinah (Občina Bohinj na primer lani ni prispevala nič), denar iz nadomestila za upravljanje državnih gozdov pa je odvisen od deleža teh gozdov v občini.

Vse večja obremenitev cest

Kot ugotavljajo gozdarji, so gozdne ceste vse bolj obremenjene – po eni strani zaradi vse večje javne rabe, po drugi plati pa tudi zaradi gospodarjenja z gozdovi. Obremenitev cest se je izjemno povečala v zadnjih šestih letih, ko se je letna količina zaradi poseka v ujmah poškodovanega in od lubadarja napadenega drevja skoraj potrojila (s 188 na 557 tisoč kubičnih metrov). Lastniki gozdov so zaradi izpolnjevanja zahtevanih rokov sanacije žarišč lubadarja odvažali les iz gozdov tudi v razmerah, ko so bile gozdne ceste razmočene. Poškodbe na gozdnih cestah se povečujejo tudi zaradi uvajanja novih tehnologij, pri tem pa vse večji in težji stroji del opravil pri sečnji in spravilu lesa opravljajo tudi na gozdnih cestah ali ob njih. Poseben problem so škode, ki jih na cestah povzročijo naravne ujme. Večina teh poškodb bi ostala, če ne bi občine pokazale razumevanja in zagotovile denarja iz rezervnega sklada. Marsikje pa tako poškodovane ceste čakajo na sanacijo več let ali ostajajo neprevozne.