Praznik dela

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / torek, 30. april 2019 / 19:41

Mednarodni praznik dela nam v prihodnjih dneh prinaša dva prosta dneva, nekaterim s koriščenjem dopusta tudi prost teden. Prinaša nam kresovanja na predvečer praznika, na praznični dan pa proslave, govore, pohode na tradicionalna prizorišča praznovanj, druženje, piknike, nekaterim krajša potovanja. Tisti, ki jim praznično obredje ne pomeni veliko, bodo v prostih dneh brez delovnih obveznosti le nekoliko bolj prosto zadihali in si nabrali moči za prihodnje delovne obremenitve. Bomo ob tem nemara pomislili na izvor praznika dela izpred več kot 130 let, na žrtve delavskih nemirov, ko so ti v splošni stavki zahtevali osnovne delavske pravice – od osemurnega delovnika do boljših plač in dostojnih delovnih pogojev? Od tedaj so bile skozi zgodovino pridobljene mnoge delavske pravice: osemurni delavnik, prepoved otroškega dela, minimalna plača, varnost pri delu, prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Čeprav bi bilo danes pričakovati, da je vse to samoumevno in smo na varni strani, pa ni vselej tako.

Neoliberalni ekonomski model, kjer rast in razvoj temeljita na tekmovanju na trgu in vse ostalo podreja tržnim načelom, danes mnoge delavce potiska v negotov položaj. Zlasti to velja za prekarne delavce, kratkotrajno, začasno ali občasno delo z nestalnim urnikom, ki je običajno še slabo plačano, delavcem ne omogoča niti delovnopravnega varstva niti socialne varnosti. Zanimivo je, da ob letošnjem mednarodnem prazniku znova postaja aktualna tudi tema o osemurnem delovniku. Osem ur dela, osem ur prostega časa in osem ur počitka je formula, ki se je uveljavila kot rezultat zgodovinskega boja za osnovne delavske pravice, in tudi mednarodni praznik dela izhaja iz obeleževanja dogodkov, povezanih s kampanjo za osemurni delavnik ob koncu 19. stoletja. Takratne delovne razmere so bile za delavke in delavce izjemno težke, delovni čas ni bil reguliran, dostikrat je trajal od 14 do 18 ur na dan, številne delavce so le začasno najemali za delo in jih slabo plačevali. Danes se ta problematika kaže v novi luči, najbolj drastično pri prekarnih zaposlitvah, a sindikati opažajo kršitve delovnega časa tudi drugje, tako v zasebnem kot javnem sektorju. Danes zaradi razvoja novih tehnologij delamo veliko več kot včasih, morda zaradi razvoja tudi v lažjih pogojih, na več različnih mestih in na različne načine, tudi od doma, toda meje človeške zmogljivosti niso neskončne in pri delu mnogi izgorevajo. Tako postaja zahteva po treh osmicah (delo, prosti čas, počitek) znova aktualno in predmet sindikalnih razprav. In ob takih okoliščinah je povsem razumljivo, da se nam od praznika dela močno priležeta tudi dva prosta dneva.