Nominator 273

Besedilo: Gorazd Šinik
Kategorija: Prosti čas / petek, 26. oktober 2007 / 06:00

Čeprav naj bi dan po volitvah izmenjavali mnenja o Zmagu in voljenih, se zbrana druščina na Zgornjem Brniku na Dvoru Jezeršek - Brnik 1786 ni zbrala zaradi "čvekanja" o njih.

Niti nismo o štrucah Janeza Janše. Je pa izračun »resnega« ekonomista opozoril, da je manipulacija z omenjenimi trinajst tisoč tonami le politično obmetavanje z drobtinami. Ste preračunali, da je to na leto šest kilogramov in pol na prebivalca ali slabih osemnajst gramov na dan? Zbrali smo se »le« zaradi vrhunske kulinarike. Oboje je zelo resen posel za dve družinski podjetji, novogoriško družbo Nimrod Mira Hladeta ter Hišo dobrih vin Jožeta Koželja iz Most pri Komendi. Dvor Francija Jezerška pa je bil tokrat epicenter strokovnega, kulinarično-vinskega pretresa mnenj in znanja. Vse skupaj je spretno povezal gastro-enološki poznavalec, sommelier Tomaž Sršen ter z veliko mero kritičnega poguma vlekel vzporednice našim vinom s predstavljenimi tujimi rdečimi konkurenti. Ob uvodnem, aperitivnem kozarcu precej aromatičnega štajerskega muškata hiše Joannes Boštjana Protnerja sta nam gostitelja predstavila njihovo delo in prodajni program. Podjetje, ki ima svoj visoko certificiran obrat za predelavo divjačinskega mesa na Trati pri Škofji Loki, je predstavil kleni Bric na Gorenjskem Miro Hlade. Po trinajstih podjetnih letih dela z divjačino Hladetovi iz Kojskega dokazujejo, da se iz Goriških Brd da uspeti tudi brez vina. Pogovor o divjadi in uporabi ter predelavi uplenjenega mesa je tema, ki je še kako zanimiva in zagotovo sodi v naš prostor tudi zaradi zgodovinskega izročila. Številke kažejo, da smo pri porabi divjačinskega mesa na evropskem repu, z optimizmom pa navdajajo podatki, da je letna rast porabe vsaj dvajsetodstotna. Prvi partnerji Mira Hladeta v poslu so gozdarji in lovci. Prav, gre lahko tudi v drugačnem zaporedju. Predsednik Lovske zveze Slovenije Bogdan Mahne, vabilu sta se odzvala z Andrejem Kermavnarjem, direktorjem Zavoda za gozdove, je opremljen s številkami dokazoval, da je lov za skoraj dvajset tisoč članov, združenih v 415 družin, najprej stroka in šele potem lovski užitek in »nagon«. Na Slovenskem se upleni dobrih devetsto ton divjadi, od katerih petsto ton odkupijo lovci sami. Preostali odkup gre na trg, katerega skoraj osemdeset odstotkov obvladuje Nimrod, ki se nam je tokrat predstavil še z novo grafično podobo. Tri barve, rdeča, rumena in zelena v stiliziranem Triglavu, pripovedujejo o njihovi zavesti. Zemlja, sonce in zelena narava. Z novim znakom želijo postati prepoznavni na evropskem trgu, kamor izvažajo vse večji del mesnih dobrot. Da so jelen, divji pujs in srna res dobrote, so dokazali štirje kuharski mojstri, tokrat združeni v Jezerškovi kuhinji. S carpacciom si je aplavz zaslužil kuharski »frik« Janez Brazovž, imenovan JB. V kuhinji mu je pomagala kar domača, Jezerškova ekipa. Ob šefu Luku kuharica Ana Šuštaršič in kuhar Blaž Rink, predstavili so se s četrtim krožnikom, srninim hrbtom v vinskem šadoju. JB je v sredo »superiorno« nastopil še v Rovinju na mednarodnem kuharskem tekmovanju za zlati tartuf, kjer ga je spremljala Sutorjeva »Burja«. Čestitke!

Gredo pa ravno tako še dvema mojstroma divjačinske kuhinje. Virginiji Čendak iz gostišča Pod Slavnikom iz Podgorja, ki je ob pomoči hčere Suzane pripravila odličen jelenov hrbet s še boljšimi domačimi ravijoli in svežimi jurčki. Skoraj domačin Matjaž Erzar iz kranjske gostilne Pri Matičku pa je najprej pokuhal nato pa popekel ličnice divjega prašička. Mesne okuse pa smo združevali z rdečimi tujimi vini, ki sta nam jih predstavljala Koželjev sommelier, vodja tujih trgov Matej Resnik in s poznavalskimi opisi še Tomaž Sršen. Spoznali smo se čilskim carmenerjem in modrim pinotom, iz Mendoze v Argentini je dobesedno izzival rdeči mogočni malbec, iz avstralske vinske hiše avstrijskih korenin Salomon pa so nam natočili cabernet sauvignon. Tudi povabljena gostinska druščina, zbrana ob Franciju Jezeršku in njegovem sinu Juretu, se je strinjala, da so novi vinski okusi zelo zanimivi. Gostinec in odličen vinski poznavalec Miha Potočnik iz gostilne Čubr je imel tokrat že zaradi Koželjeve lokacijske, sosedske pozicije prednost. Zakonca Magdič, Jurka in Toni, oba šolana vinska okuševalca, pa se že spet veselita rojstva vnukov. Tokrat dveh. Sin Marko pričakuje drugič, čedna hčerka Jurka pa prvič. Precej zanimiv pogovor se nam je zgodil v družbi pravega kuharskega »mojstra« Andreja Kuharja, še vedno edinega Slovenca, ocenjenega z Michelinovo zvezdico, in vinskim trgovcem Jožetom Koželjem. Andrej Kuhar, dobro leto vodi kuhinjo v Vili Bled in ob tem še izobražuje v Savini PS Turizem, je bil kulinarično pozitivno kritičen. Jože Koželj, zastopa in prodaja 81 slovenskih vinarjev in 15 tujih, pa odslej trgu ponuja velik izziv. Tudi cenovni. Mi pa smo ob zaključku svoj okus in toleranco izzvali s tradicionalno orehovo potico, ki nam jo je postregel šef Dvora Luka Jezeršek, ob njej so nam ponudili prav tako tradicionalni portovec. Deset- in dvajsetletnika. Vrhunsko. Brez dvoma! Spet nov in potreben korak v gastro-enološki zgodbi. Bravo!