Ob slovenskem tudi nemški grob

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 29. april 2019 / 09:30

Na velikovškem pokopališču so drug ob drugem pokopani slovenski vojaki, bojevniki za severno mejo, in Avstrijci, ki so se pred sto leti bojevali za nemško Koroško. Predstavniki organizacij z obeh strani meje se že od leta 2013 srečujejo na skupnem spominu na dogodke v letih 1918, 1919 in 1920.

Aprila in maja mineva sto let od najsrditejših bojev za severno mejo med prostovoljci generala Maistra in kasneje tudi vojaki Kraljevine SHS in koroškimi brambovci, ki so hoteli ohraniti Koroško avstrijsko oziroma nemško. V bojih je na slovenski oziroma jugoslovanski strani padlo okrog 150 vojakov, na koroški strani pa med 200 in 270. Kasnejši razplet dogodkov je znan. Maistrova oziroma vojska Kraljevine SHS se je morala, čeprav je v majski ofenzivi zasedla vso Koroško vključno s Celovcem, umakniti, po mirovni konferenci v Parizu pa je bil razpisan plebiscit in ta je odločil, da ostane večina Koroške Avstriji.

Na starem pokopališču v Velikovcu je našlo zadnji dom šestnajst bojevnikov za severno mejo: dvanajst borcev generala Maistra oziroma vojske Kraljevine SHS in štirje koroški brambovci. Pokopani so skupaj, drug ob drugem, vsak v svojem grobu z nagrobnikom s križem in imenom, če so vedeli zanj, nad grobovi pa bedi klečeči vojak, oprt na puško. Padli so verovali v svojo domovino in prijeli za orožje, ker politika ni bila sposobna najti mirne rešitve.

Že od leta 2013 naprej se na velikovškem pokopališču ob grobovih Maistrovih borcev in koroških brambovcev srečajo predstavniki organizacij in združenj z obeh strani meje na skupnem spominu na tragične dogodke leta 1918 in 1919 ter v plebiscitnem letu 1920. Pobudniki so prepričani, da je čas za sovraštvo minil, da spomin na pokojne in na njihov boj nista izraz nacionalistične ozkosrčnosti in da se ljudje, živeči na obeh straneh Karavank, smejo povsod počutiti kot doma. To je nov skupen način spominjanja na preteklost in sprava, ki jo lahko dosežejo in živijo le pogumni.

Letošnja, že sedma svečanost je bila v petek, 5. aprila. Koroška ji je dala zaradi bližajoče se stote obletnice plebiscita še poseben pomen. S koroške strani so bili govorniki velikovški župan Valentin Blaschnitz, vojaški poveljnik za Koroško Walter Gitschthaler, avstrijska veleposlanica v Ljubljani mag. Sigrid Berka in člana konsenzne skupine dr. Josef Fel­dner in dr. Marjan Šturm, s slovenske strani pa generalni konzul v Celovcu Milan Predan in podpredsednik Zveze društev generala Rudolfa Maistra Vladimir Ovnič. Prvič v zgodovini velikovške svečanosti so v kulturnem programu sodelovali dijaki treh gimnazij: iz Ljub­ljane, Velikovca in slovenske gimnazije iz Celovca, svoj pogled na dogodke pred sto leti pa je povedal študent Gašper Stražišar iz Ljubljane, pravnuk Maistrovega zaupnika Vinka Moederndorferja in njegove žene Marije, ki je bila strojepiska generala Maistra. Pevski zbor iz Grebinja/Griffen je pel slovenske in nemške pesmi, tudi našo Lipo, orkester trobil pa je zaigral himni Slovenije in Avstrije. Člani konsenzne skupine dr. Josef Feldner, dr. Marjan Šturm, Janez Stergar in dr. Danijel Grafenauer so h kipu klečečega vojaka položili venec. Grobove padlih sta skupaj blagoslovila katoliški in evangeličanski duhovnik Zoltan Papp in Igor Vukan ter v nemščini in slovenščini zmolila Očenaš.