Kdo so častni občani

Nejc Zaplotnik, Rudi Šeligo, Miha Baloh, Jože Mencinger, Ivan Vurnik, Milena Zupančič, Melita Vovk, Jožica Rejec, Bojan Križaj, Tomaž Humar – to je le nekaj zaslužnih posameznikov, ki nosijo naziv častni občan v gorenjskih občinah. Ta naziv podeljujejo za izjemne prispevke na različnih področjih, od športa, umetnosti, kulture, humanitarnih dejavnosti ...

Kranj – V nekaterih gorenjskih občinah smo vprašali, koliko nazivov častnega občana so podelili doslej, kako pogosto jih podelijo, kdo so najbolj znani častni občani ...

Kranj: na seznamu tudi Tito

V kranjski občini se naziv častni meščan ali občan največkrat podeli za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled mesta doma in v tujini. Priznanje od leta 1994 podeljuje Mestni svet Mestne občine Kranj. Med častnimi občani pred tem letom so na seznamu znani Slovenci pa tudi Josip Broz Tito. Nekaj priznanj so podelili tudi posthumno (Nejc Zaplotnik, Rudi Šeligo, Nikolaj Bevk, Nace Šumi, Marko Aljančič ...). Med častnimi občani sta tudi zakonca Tatjana Dolenc Veličković, ki je naziv prejela leta 2009, in Milivoj Veličković Perat, ki je naziv prejel leta 2017. Zadnji naziv častnega občana je na decembrski podelitvi prejel Andrej Babič, ki je letos januarja umrl. Skupaj je na seznamu sedemintrideset častnih občanov in občank.

Jesenice: vsako leto največ en častni občan

Občina Jesenice ima dvajset častnih občanov, med njimi so denimo legendarni igralec Miha Baloh, ekonomist prof. dr. Jože Mencinger, nekdanji hokejist Albin Felc, bivša župana Boris Bregant in dr. Božidar Brudar, nekdanji republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl ... Med častnimi občani so le tri ženske. Vsako leto lahko podelijo največ en naziv častni občan. Kot zanimivost omenimo, da je letos ta naziv prejel prvi občan iz vrst priseljencev, in sicer Peter Papić, ki na Jesenicah živi še 66 let in kot inovator, prostovoljec in humanitarec že več desetletij soustvarja razvoj občine.

Kranjska Gora: doslej pet častnih občanov

Tudi v občini Kranjska Gora v skladu s pred dobrim desetletjem sprejetim odlokom lahko imenujejo enega častnega člana na leto, a so jih doslej imenovali le pet. Prvi je bil leta 2007 zdaj že pokojni Stanko Košir, med najbolj prepoznanimi za širšo skupnost pa je prav gotovo Marica Globočnik, legendarna Teta Pehta. Kranjska Gora ima trenutno tri še živeče častne občane, to so Vid Černe, Janez Brojan in od lani Marko Butinar.

Radovljica: po petnajstih letih spet častni občan

Občina Radovljica ima pet častnih občanov: prvi je bil že leta 1970 imenovan arhitekt Ivan Vurnik, naslednji skoraj tri desetletja kasneje Slavko Avsenik in za njim skladatelj Uroš Krek ter umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin. Lani so po petnajstih letih v Radovljici spet imenovali častnega občana; naziv je prejel skladatelj in glasbeni pedagog Egi Gašperšič. Se je pa v Radovljici pred desetimi leti zgodilo, da tedanji župan zaradi velike razklanosti med koalicijo in opozicijo v občinskem svetu ni uspel zagotoviti dvotretjinske večine predlogu, da častni občan postane vrhunski športnik, veslač Iztok Čop.

Bled: letos dva nova častna občana

V občini Bled se bosta dvanajstim častnim občanom letos pridružila še dva. Upokojeni ekonomist in plodoviti glasbeni ustvarjalec Franc Podjed ter Mirko Vovk, ambasador Bleda, čigar življenje je tesno povezano s turizmom, fotografijo in športom. Prva pa sta ta naziv prejela brata, legendarna glasbenika Slavko Avsenik in Vilko Ovsenik. Na mandat lahko občinski svet imenuje dva častna občana, torej dva na vsaka štiri leta. A le dve ženski doslej sta postali častni občanki, akademska slikarka Melita Vovk in igralka Milena Zupančič.

Škofja Loka: na seznamu štirinajst zaslužnih

V občini Škofja Loka je bil naziv častnega občana do zdaj podeljen štirinajstim zaslužnim posameznicam in posameznikom. Ta častni naziv je leta 1991 prvi prejel prof. dr. Anton Polenec, lani ga je prejela dr. Jožica Rejec. Pravila za podelitev tega naziva ureja Odlok o podeljevanju priznanj Občine Škofja Loka, ki določa, da se ta naziv lahko podeli vsako leto, predlagani kandidat ali kandidatka pa mora za imenovanje imeti dvotretjinsko podporo občinskih svetnikov. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi občinski svet zavrnil predlog za imenovanje v naziv častni občan.

Tržič: prvi naziv podelili Bojanu Križaju

V tržiški občini so prvi naziv častnega občana podelili legendarnemu smučarju Bojanu Križaju leta 1988. Skupaj je devet častnih občanov, lani so ta naziv podelili slikarju in dobrotniku Vinku Hlebšu. Pokojna sta Paul Baumman in Elizabeta Ortner Born, dipl. ing. Janku Tišlerju pa so naziv podelili posthumno. Podelitev naziva ni vsakoletna obveza, v občinskem odloku piše samo, da se predlogi zberejo na podlagi javnega poziva, ki ga enkrat letno objavi komisija. Sedanje občinsko vodstvo se ne spominja, da bi kdaj koga zavrnili, se jim pa zdi pomembno, da kandidat uživa zelo široko zaupanje javnosti in tudi enotnost občinskega sveta.

Kamnik: še brez častne občanke

V občini Kamnik so v času od osamosvojitve Slovenije imenovali petnajst častnih občanov, na občinski spletni strani pa evidenco vodijo še precej dlje v preteklost. Prvi častni občan je bil še v Avstro-Ogrski leta 1903 imenovan Jan Vaclav Lego, v predvojni Jugoslaviji so ta častni naziv pridobili Rudolf Maister, Oton Župančič in Josip Nikolaj Sadnikar, v povojni Jugoslaviji pa pet posameznikov, med drugimi tudi Josip Broz Tito in Edvard Kardelj. Po letu 1990 so ta naziv dobili številni veliki možje, med drugim Tomaž Humar, France Tomšič in Aleksandar Doplihar, zanimivo pa je, da v vsej zgodovini naziva častni občan niso podelili niti eni ženski. Med častnimi občani sta živa še dva: Jože Berlec in Aleksandar Doplihar. Kakšnih omejitev pri imenovanju častnih občanov občina oz. občinski svetniki, ki imenovanja potrdijo, nimajo.