Čebela na cvetu in v svetu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 6. april 2019 / 18:28

O čebeljih zgledih za politiko: »Čebelja družina je vzor enotnosti, smiselnosti, medsebojnega razumevanja, modrosti, resničnosti in domoljubnosti. Čebela se drži svoje tradicije, ne spreminja barve, se drži svojega glasu in pridnosti. Čebele se med seboj poznajo, se nikdar ne grizejo, vsakega sovražnika, ki se prikrade v panj, vržejo ven, ne trpijo, da bi ustvarjal nemir v družini … Čebelja družina je najbolj uravnovešen in posrečen, složen parlament na svetu. Od čebel se lahko učimo tudi ljubezni in zvestobe do doma. Čebele ne menjavajo medsebojnega sporazumevanja, svoje govorice. Čebela je s svojim načinom življenja lahko zgled za uspešen način življenja v skupnosti. Včasih bi bilo dobro, če bi se politiki, ki vodijo državo, ob najrazličnejših vprašanjih vprašali: Kako to delajo čebele? Pa tudi v škofijah in župnijah bi se kdaj bilo pametno vprašati: Kaj se lahko naučimo od čebel? Prav tako bi tudi za slovensko narodno skupnost na Koroškem našli marsikateri odgovor na vprašanja glede prihodnosti. Morda tudi na naslednje, kakor se sprašuje koroški Slovenec (Vincenc Gotthardt, op. M. N.): Kako razdeljeni na tri zastopniške organizacije živeti v sožitju v panju kakor 13.000 čebel? To sta dva premisleka vredna navedka za zgled oblastnikom na katerikoli ravni.« / Pa še o čebeljih zgledih za gorenjske varčevalce: »Zaradi gospodarnosti in urejenosti, redoljubnosti in preudarnosti je čebela postala simbol hranilništva in bančništva, kar ima tudi na slovenskih tleh že lepo tradicijo. Kot simbolni element se je pojavila v gorenjskem bančništvu na hranilni knjižici leta 1896 ustanovljene Mestne hranilnice v Radovljici, skupaj s sloganom: delaj, zbiraj, množi! … Stilizirano in z ustreznimi dodatnimi sestavinami jo najdemo na hranilni knjižici Komunalne banke okraja Kranj in leta 1994 je postala nosilni simbol identitete Gorenjske banke Kranj …« (Str. 259)

Odlomka sta iz doslej najbolj celovite knjige o fenomenu čebel v slovenščini in morda tudi nasploh. O širini obravnave priča podnaslov knjige: Čebela v naravi in gospodarstvu, slovenski kulturni zgodovini, slovstveni folklori in literaturi. Avtorica tako znanstveno nadgradi pobudo slovenskih čebelarjev, po kateri so Združeni narodi razglasili 20. maj, rojstni dan kranjskega in cesarskega čebelarja Antona Janše, za svetovni dan čebel. Z vsem spoštovanjem do čebel pa si drznim pripomniti, da v človeški družbi, urejeni po čebeljih zgledih, ne bi hotel živeti. Imam raje takšno, kot je, četudi z vsemi slabostmi …