Smeti niso samo moje

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 4. april 2019 / 20:42

V mnogih krajih so te dni pripravili čistilne akcije. Večina najmlajših je čistila okolico vrtcev in šol, akcijam so se pridružili po krajevnih skupnostih, na teže dostopnih delih, kjer je bila potrebna pomoč strokovnih ekip, so se pridružile enote Civilne zaščite, jamarji, gasilci, celo Društvo za podvodne dejavnosti.

V Kranju so letos že 18. čistilno akcijo znova povezovali taborniki. Vsi skupaj so poskrbeli, da vsaj nekaj časa Kranj ne bo več »usran«. Akcija namreč poteka pod zgovornim naslovom Očistimo Kranj – Kranj ni več usran. Taborniki so ji dodali prav tako pomemben podnaslov Ozaveščamo–opozarjamo–vzgajamo. In ta podnaslov, ki se je izoblikoval v letih čistilne akcije, je zagotovo tisto, kar si taborniki vsako leto želijo bolj poudariti kot ogromen kup smeti, ki jih na koncu odpeljejo na smetišče.

Dejstvo je namreč, da je ozaveščanje pomembno. Ko bomo vsi prepričani, da odpadki sodijo zgolj v smeti, čistilne akcije ne bodo več potrebne. Prav tako je potrebno opozarjanje. V Kranjski občini (pa tudi še kje drugje) je trenutno eden največjih izzivov komunalnih podjetij, kako krajanom dopovedati, čemu so namenjeni tako imenovani ekološki otoki. Ne pomaga niti ozaveščanje niti opozarjanje. Edino, kar je pomagalo, je odstranitev zabojnikov z njim namenjenih prostorov in zaračunavanje kazni za napačno odložene odpadke. Človeška brezbrižnost in malomarnost jih je pripeljala tako daleč, da so (ker kamere niso dovoljene) postavljali zasede, s katerimi so našli in oglobili tiste, ki so na ekološke otoke vozili odpadke, ki bi jih sicer brezplačno lahko odpeljali v zbirni center. Od tedaj menda vsaj na tistem mestu ni več na kupe smeti.

Pred dnevi smo dobili tudi pismo bralke, ki nas je opozorila na pasje iztrebke, ki jih kljub številnim temu namenjenim košem latniki pustijo ob sprehajalni poti v Podlubniku v Škofji Loki. Spraševala se je, kaj bi še potrebovali, da bi lastniki psov iztrebke za svojimi ljubljenci vendarle pospravili. So ozaveščanje, vzgajanje in opozarjanje zadosti? Ali bi res pomagal le pasji inšpektor, ki bi hodil za lastniki psov in jim pisal kazni?

Žal je za zdaj tudi pri čistoči podobno, kot ugotavljajo pri prometnih prekrških. Dokler te ne udari po žepu, tudi opozarjanje ne pomaga veliko. Morda pa vsaj takrat, ko čistimo nepotrebne odpadke, pomislimo, da bomo naslednjič tistega, ki ga vidimo, da za seboj pusti smeti ali pasje iztrebke, opozorili, kam sodijo. In hkrati upamo, da nam ne bo – podobno kot znanki pred kratkim – zabrusil: »Brigaj se zase!«