Mladim je treba zaupati

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 1. april 2019 / 09:08

Izhodišča za Skupno kmetijsko politiko Evropske unije po letu 2020 dajejo velik poudarek mladim. »Mladim je treba zaupati in jim dati priložnost,« so ugotavljali tudi na pogovoru o prihodnosti slovenskega kmetijstva.

Strahinj – V Evropski uniji že potekajo priprave na oblikovanje proračuna za sedemletno obdobje 2021–2027 oziroma za novo finančno perspektivo, katere pomemben del je tudi Skupna kmetijska politika. Osnova za izvedbo ukrepov Skupne kmetijske politike bo strateški načrt, ki ga mora pripraviti vsaka država, članica unije. Slovenija pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pripravlja takšen načrt, v razpravo o izhodiščih za načrt pa se je vključil tudi evropski poslanec Franc Bogovič, ki bo v Sloveniji v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami pripravil sedem pogovorov o izzivih kmetijstva v Sloveniji oziroma o tem, kakšno naj bo slovensko kmetijstvo leta 2030. Eden od takšnih pogovorov je bil prejšnji petek tudi v Biotehniškem centru Naklo, kjer so predstavili nov koncept skupne evropske kmetijske politike in nekaj primerov okolju prijaznih primerov kmetijske prakse, razpravljali pa so tudi o prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe, o vplivu kmetijstva na okolje in o družbeni sprejemljivosti kmetijstva.

Prihodnost odvisna od vlaganja v mlade

Marijan Pogačnik, direktor Biotehniškega centra Naklo, meni, da je prihodnost slovenskega kmetijstva v veliki meri odvisna od tega, koliko bomo vlagali v mlade, pri tem pa je tudi zelo pomembna vloga izobraževalnih ustanov. Nakelski župan Ivan Meglič ugotavlja, da ima kmetijstvo lahko negativne ali pozitivne vplive na okolje, a želi si predvsem pozitivnih. Poslanec evropskega parlamenta Franc Bogovič je prepričan, da se bo s skupno kmetijsko politiko ukvarjal še tudi novi parlament, želi pa si, da bi v prihodnje tudi z omejitvijo zgornje meje zneska neposrednih plačil okrepili vlogo družinskih kmetij in da bi glede na visoko povprečno starost kmečkih gospodarjev v Evropi pospešili prenos kmetij s starejših na mlajše gospodarje. Simona Vrevc, v. d. generalne direktorice direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, meni, da je realni začetek izvajanja nove kmetijske politike v letu 2022, ministrstvo pa je prejšnji teden že predstavilo javnosti resolucijo Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021, ki bo osnova za pripravo strateškega načrta za izvajanje skupne kmetijske politike. Andreja Ahčin, ravnateljica srednje šole Biotehniškega centra Naklo, meni, da je mladim le treba zaupati in bodo že znali najti prave rešitve. »Okolje in narava sta temelj dobremu in zdravemu kmetijstvu,« meni Marija Markeš z direktorata za okolje pri ministrstvu za okolje in prostor, ki si želi, da bi tudi v kmetijski politiki uvedli ravnanja, ki bi omogočila sobivanje.

Priložnost za tiste, ki so s srcem pri stvari

»Če ne bi bilo naše mlekarne, bi se zdaj težko pogovarjali o kmetijstvu in predelavi mleka v Posočju,« pravi Anka Lipušček Miklavič, direktorica Mlekarne Planika Kobarid, in dodaja, da je od njihovega dela odvisna obdelanost pokrajine, da njihovi izdelki vsebujejo 'energijo neokrnjene narave', da se to, če sirar pri svojem delu zadovoljno žvižga, pozna tudi v končnem izdelku ... Luka Tomasino Rozman, študent v Biotehniškem centru Naklo, ki izhaja s kmetije, na kateri se ukvarjajo s pridelovanjem solate, je prepričan, da je njihova majhnost (osem hektarjev obdelovalnih površin) tudi njihova prednost. »Ko me kdo vpraša, ali so v kmetijstvu priložnosti, vedno rečem, da so, a le za tiste, ki so s srcem pri stvari,« pravi Rok Roblek z živinorejske kmetije, sicer župan preddvorske občine, in dodaja, da mora Slovenija zasnovati specifičen, svojim posebnostim prilagojen razvoj kmetijstva. Pogreša izobraževanje mladih za zadružništvo in si želi, da bi bilo med kmečkimi gospodarji več mladih, starih od trideset do štirideset let, ki so v tistem obdobju pri najboljših močeh in pripravljeni tudi več tvegati.

Zamudili priložnost za promocijo domače hrane

Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor ugotavlja, da je Slovenija ena redkih držav v Evropski uniji, ki ni izkoristila splošnega trenda za krepitev ekološkega kmetovanja, saj je doslej v tovrstno kmetovanje vključenih le pet odstotkov kmetij in deset odstotkov obdelovalnih zemljišč. Pri tem za zgled navede sosednjo Avstrijo, kjer ekološko kmetujejo že na četrtini obdelovalnih kmetijskih površin oziroma na vsaki peti kmetiji, in pohvali Biotehniški center Naklo, ki dijake in študente teoretično in praktično poučuje tudi o ekološkem kmetovanju. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, je prepričan, da smo v Sloveniji ob nedavni aferi s poljskim mesom zamudili idealno priložnost za promocijo domače, slovenske hrane. Franc Pavlin, svetovalec za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je snovalcem kmetijske politike po letu 2020 'položil na srce', naj ne pozabijo na ukrepe za ohranjanje živinoreje na hribovskem območju. Gorenjska je v zadnjih dvajsetih letih ohranila stalež živine, opažajo pa, da se vse bolj seli na nižinsko območje, česar si ne želijo najbolj.