
Gorske avanture in narava v sliki in besedi
Slovenski planinski muzej je letos prvič organiziral tridnevni festival Goroventure 2019, ki je v besedi in sliki prikazal gorske avanture in spektakularne naravne pokrajine.
V Slovenskem planinskem muzeju so organizirali Festival Goroventure 2019, ki je v treh dneh ponudil ogled dveh filmov, Nikogaršnja zemlja – Antarktika in Nepoškodovane, ter potopisno predavanje domačina Tonija Urbasa. Ogleda filmov sta se udeležila tudi ustvarjalca Matthias Mayr in Rožle Bregar.
Mojstrana – Festival Goroventure 2019 je zrasel iz Festivala gorniškega filma. »Pred leti smo se povezali s Silvom Karom, najboljšim skalnim alpinistom, in Društvom za gorsko kulturo, ki organizira Festival gorniškega filma. Festival je prišel tudi v naš muzej in bili smo eno od njegovih prizorišč, vse dokler ni prerasel naše dvorane, ki je postala premajhna. Obiskovalci so želeli, da bi vseeno organizirali nekaj podobnega, zato smo se odločili, da naredimo manjši festival s podobno vsebino, za katerega želimo, da postane tradicionalen,« je pojasnil koordinator za turizem v Slovenskem planinskem muzeju in vodja festivala Matjaž Podlipnik in še dodal, da je bil festival za prvič dobro obiskan, v treh dneh se je zvrstilo 198 obiskovalcev. Festival Goroventure 2019 je v treh dneh ponudil ogled dveh filmov in potopisno predavanje domačina Tonija Urbasa. Urbas je predstavil osebne vtise in doživetja s trekinga po gori Kangčendzenga, tretji najvišji gori na svetu, visoki 8.586 metrov, ki leži na meji med Nepalom in indijsko zvezno državo Sikim. Mojstrančan, ki se je na enega najtežjih trekingov podal novembra lani s skupino 15 Slovencev, pravi, da so v 16 dneh naredili 14 tisoč višinskih metrov in 150 kilometrov. »Področje je neokrnjeno in pristno naravno. Na celotnem trekingu smo srečali le dvajset turistov, kar pomeni, da ta košček sveta še ni skomercializiran,« pove Urbas.
Po filmu pogovor z ustvarjalcem
Prvi dan festivala so si obiskovalci ogledali film Nikogaršnja zemlja – Antarktika, ki je po mnenju poznavalcev sveti gral prostega smučanja in prikazuje najbolj spektakularno pokrajino, po kateri je kdaj koli smučal človek. Film je delo prostega smučarja in avanturista Matthiasa Mayrja, ki se je skupaj s prijateljem Matthiasom Haunijem Haunholderjem in snemalcem Johannesom Aitzetmullerjem podal na neverjetno ekspedicijo v osrčje Antarktike, da bi poiskali čudovite gore, s katerih bi se dalo smučati. Mayr se je festivala udeležil in po filmu odgovarjal na vprašanja obiskovalcev.
Festival so sklenili s filmom Nepoškodovane. Izraz v naslovu označuje balkanske reke, ki so trenutno še čiste, divje in nezajezene, a z več kot 2700 načrtovanimi jezovi, korupcija in pohlep kruto posegata v te zadnje koščke evropske divjine. Film prikazuje skupino kajakašev aktivistov, ki se borijo za zadnje divje reke Evrope od Slovenije do Albanije. Ustvarjalci filma, eden izmed njih je Rožle Bregar, ki se je tudi udeležil predvajanja filma v Slovenskem planinskem muzeju, menijo, da je Balkanski polotok dom zadnjih prosto tekočih rek Evrope, ki podpirajo izjemno pester rastlinski in živalski svet ter zdrave in nedotaknjene ekosisteme.