Patriarhat kot religija

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 29. marec 2019 / 22:33

V zahodnih družbah se nam zdi, da je patriarhat preteklost, nekateri pa že zaznavajo ponovno vzpostavljanje matriarhata. A to je le privid. V večini svetovnih družb patriarhat vztraja, oprt predvsem na religijo …

Ženski užitki

Poglejmo, kako se je z vladavino patriarhata soočila švicarska režiserka Barbara Miller v svojem dokumentarnem filmu Ženski užitki (Female Pleasure, 2018). V njem na avtorski način povzame zgodbe petih žensk v patriarhalnem svetu. Prva je newyorška Judinja. »Deborah Feldman je odraščala v zaprti skupnosti ortodoksnih hasidskih Judov v Brooklynu. Pri sedemnajstih letih se je morala poročiti z moškim, ki ga je videla prvič v življenju. O svojih 'zakonskih dolžnostih' in ženskem telesu je bila poučena skopo in tik pred svojo poročno nočjo. Po več letih življenja v skupnosti, ki je sistematično zatirala njeno avtonomijo, je s svojim mladoletnim sinom zapustila edini svet, ki ga je kdaj poznala.« Druga je somalijska muslimanka. »Leyla Hussein se je rodila v globoko verni muslimanski družini, ki je sedemletno deklico podvrgla obrezovanju genitalij; danes se bojuje za pravico o samoodločanju žensk o lastnem telesu v fundamentalnih muslimanskih državah, pa tudi v Evropi.« Tretja je Japonka. »Rokudenašiko je umetnica mange in performansa, ki se s svojimi umetninami na temo vagine bojuje proti demonizaciji ženske sle in seksualnosti na Japonskem. Zaradi domnevne 'obscenosti' svojega dela se je morala zagovarjati tudi pred sodiščem.« Četrta je nemška katoličanka. »Bavarka Doris Wagner je v katoliški samostan vstopila z rosnimi 19 leti. Ko je pozneje pod okriljem RKC-ja postala žrtev spolne zlorabe, ji organizacija ni ponudila opore in zaščite, ki jo je potrebovala; danes se kot civilistka bojuje za ozaveščanje javnosti o spolnih zlorabah v Katoliški cerkvi.« Peta je Hindujka. »In ne nazadnje je tu še Vithika Yadav, potomka tradicionalne hindujske družine iz Radžastana na severu Indije. Od rosnih let naprej so jo učili, da se moških ne gleda naravnost v oči in da dekleta po ulici ne smejo hoditi sama; vse to je ni obvarovalo pred vseprisotnim spolnim nadlegovanjem. Danes je nagrajena ustanoviteljica spletne platforme Love Matters, ki indijske uporabnike uči o spolni avtonomiji, privolitvi in seveda ženski seksualnosti.« Režiserka poudarja, da je namenoma izbrala zgodbe iz velikih svetovnih metropol, in ne iz kakih vaških zakotij. »Zame je poanta v tem, kar reče ena izmed protagonistk v filmu: Patriarhat je svetovna religija, ki jo prakticirajo povsod. Seveda je treba ločevati religijo od verovanja, ki je stvar posameznika. Religija pa je bila skozi zgodovino – in je še danes – ogromnokrat izkoriščana za zlorabo in zatiranje žensk. Osupnilo me je, da v svetih knjigah vseh petih največjih svetovnih religij najdemo idejo, da je žensko telo grešno, da v svet vnaša vse, kar je negativnega.« Režiserko sta posebej ganili zgodbi Doris in Leyle. »Doris mi je povedala, kako so jo okrivili za lastno posilstvo. V tem incidentu je izgubila vse, v kar je verjela – devištvo, predanost Bogu, vse. Njen red je v Rimu zelo tesno sodeloval s papežem in v filmu sama pove, da jo je prešinila misel, da bi se vrgla s slavnega balkona Petrove bazilike, ko so tam čakale, da bodo lahko pele svetemu očetu. Lahko sem začutila njen takratni obup, nemoč, žalost – izgubila je celo svoje življenje in nihče ji ni bil v oporo. Nihče v celi organizaciji, ki jo je Doris zastopala in v katero je verjela. Druga taka zgodba je Leylina izkušnja. Pomagala mi je razumeti, kaj zares pomeni, da je v imenu religije letno iznakaženih 200 milijonov deklet. Po njenih podatkih je vsakih 11 sekund ena deklica iznakažena z obrezovanjem genitalij. Odvzamejo jim sposobnost, da bi kadar koli doživele orgazem, da bi kdaj uživale v spolnosti. In to se še vedno dogaja. Ta dekleta imajo težave z menstruacijo. Na poročno noč mora ženin včasih z rezilom ponovno narediti odprtino, da omogoči spolni odnos. Predstavljajte si! To je mučenje ljudi, drugega izraza ni …« (Vir: Ana Jurc, MMC RTV SLO)

Trump ni več osumljen

Posebni preiskovalec Robert Mueller je v dolgo pričakovanem poročilu ugotovil, da ni dovolj dokazov, da je predvolilna kampanja Donalda Trumpa zavestno kovala zaroto z Rusi. Predsedniku je odleglo, nevarnosti za uvedbo postopka odpoklica (»impeachement«) ni več. O njegovi usodi bo tako odločalo ameriško ljudstvo na predsedniških volitvah novembra 2020.

Dosledni Novozelandci

Največja novozelandska skupina knjigarn Whitcoulls je s svojih polic umaknila slovito uspešnico 12 pravil za življenje Jordana Petersona. Razloga uradno niso navedli, baje pa je »kriva« fotografija, na kateri avtor med svojo novozelandsko turnejo objema neznanca, oblečenega v majico z napisom Sem ponosen islamofob (I'm a Proud Islamophobe) …