
Trg nepremičnin se je umiril
Na slovenskem nepremičninskem trgu je lani najbolj opazno upadel promet s stanovanjskimi nepremičninami. Njihove cene sicer zadnja leta naraščajo, a so še vedno pod rekordnimi iz leta 2008.
Kranj – Slovenski nepremičninski trg se je lani po rekordni skupni vrednosti in številu kupoprodajnih poslov leta 2017 pričakovano umiril. Število nepremičninskih poslov se je zmanjšalo za okoli deset odstotkov na skupno okoli 33 tisoč evidentiranih sklenjenih kupoprodajnih nepremičninskih pogodb, njihova vrednost pa je znašala okoli 2,3 milijarde evrov, kar je za pet odstotkov manj kot leta 2017, izhaja iz letnega poročila Geodetske uprave RS (Gurs). Najbolj opazno je upadel promet s stanovanjskimi nepremičninami, predvsem za stanovanja v večstanovanjskih stavbah, nekoliko manj pa za stanovanjske hiše. Največji upad prometa je Gurs zaznal v Ljubljani z okolico, v Kranju, kjer je trg s stanovanji izrazito oživel leta 2016, pa se je rast prometa v zadnjih dveh letih nekoliko umirila. V gorenjski prestolnici so še naprej naraščale tudi cene stanovanjskih nepremičnin, kar velja tudi za celotno Gorenjsko.
Malo novogradenj
Na Gursu pojasnjujejo, da gre upadanje prometa s stanovanjskimi nepremičninami ob sicer naraščajočem povpraševanju pripisati pomanjkanju ponudbe novogradenj in pospešeni rasti cen stanovanj v zadnjih treh letih. Cene stanovanjskih nepremičnin so namreč lani na ravni države zrasle za približno desetino, od cenovnega dna leta 2015 pa so bile višje za 22 odstotkov. Cene stanovanjskih hiš rastejo nekoliko počasneje kot cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah. V lanskem letu so zrasle za okoli osem odstotkov, v primerjavi z letom 2015 pa za okoli šestnajst odstotkov. Kljub visoki rasti cen stanovanjskih nepremičnin v zadnjih treh letih so bile te lani še vedno pod rekordnimi iz leta 2008, z izjemo Ljubljane. Opazno so se zvišale tudi cene zazidljivih stavbnih zemljišč. Po še začasnih podatkih je sicer vrednost prometa stanovanjskih nepremičnin (stanovanja in hiše) leta 2018 znašala slabe 1,5 milijarde evrov oziroma skoraj dve tretjini skupne vrednosti prometa z nepremičninami.
Trend rasti tudi na Gorenjskem
Povprečna cena rabljenega stanovanja je bila lani v Sloveniji za okoli tri odstotke nižja kot v rekordnem letu 2008, ko je dosegla 1820 evrov na kvadratni meter. Najvišjo raven cen stanovanj v večstanovanjskih stavbah ima Ljubljana, kjer je znašala rekordnih 2770 evrov na kvadratni meter. V Kranju je povprečna cena stanovanj malo nad slovenskim povprečjem, s 1830 evri na kvadratni meter pa se je izenačila s tisto v letu 2008. Cene stanovanj naraščajo tudi v drugih gorenjskih občinah; v Škofji Loki in Radovljici so le malo nižje kot v Kranju, v Tržiču in na Jesenicah so za dobrih trideset odstotkov nižje, medtem ko so najdražja stanovanja v turističnih krajih, kjer se ta pretežno prodajajo za počitniške oziroma turistične namene in so cene lani presegale kranjske za do 45 odstotkov. Gurs podobne trende ugotavlja tudi za rast prometa in cen stanovanjskih hiš na Gorenjskem.
Trg stanovanjskih nepremičnin je sicer na Gorenjskem izrazito oživel leta 2015, nakar se je začela rast števila kupoprodaj umirjati. Kljub temu je bilo leta 2018 število realiziranih kupoprodaj stanovanj za skoraj trideset odstotkov večje kot leta 2015, hiš pa že kar za 45 odstotkov. Cene so se v tem obdobju povišale za več kot petino, pri čemer so opazneje začele rasti šele leta 2017 in še vedno kažejo razmeroma močan trend rasti. »Na Gorenjskem se investicijski ciklus še ni začel in v mestih še ni zaslediti večjih novogradenj. Drugače je v turističnih krajih. V Kranjski Gori se dokončuje in obuja v krizi opuščene projekte ter začenja nove. Seveda gre za gradnjo in prodajo stanovanjskih nepremičnin za počitniške namene. V gradnji so tudi oskrbovana in nadstandardna stanovanja na Bledu,« naštevajo na Gursu.