Vijolična privlačnost

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / / 10:45

Bavč (691 n. m.) in Srebotnik (700 n. m.) – Si predstavljate, da hodite po gozdu in kar naenkrat je pred vami celotno pobočje vijolične barve? In še daleč vam ni treba hoditi za to doživetje. Brežuljek cvetočega vijoličnega resja.

Na vzhodu Slovenije je polno nizkih gričev, ki pa skrivajo prenekatero zanimivost in tudi kakšno adrenalinsko pot. Danes si bomo ogledali čudo narave, ki se bohoti pod Srebotnikom, do tja pa se bomo povzpeli skozi adrenalinski Hudičev graben.

Avtocesto Ljubljana–Maribor zapustimo na izvozu Celje center, kjer nadaljujemo v smeri Laškega in Zidanega Mostu. V središču Celja v krožišču z vodometom nadaljujemo naravnost, v smeri Laškega. V naslednjem semaforiziranem križišču zavijemo levo, čez reko Savinjo, takoj za mostom pa ostro desno. Peljemo pod podvozom železniške proge, nato pa se začnemo vzpenjati skozi vas Zagrad. Na križišču sledimo oznakam za Hudičev graben. Pripeljemo do spomenika NOB, kjer postanemo pozorni na začetek markirane poti. Parkiramo ob cesti, parkirnih prostorov ni veliko. Izhodišče je vas Zvodno.

Smerokaz in markacije nas usmerijo desno v gozd, kjer se pot zložno vzpenja ob ograji. Dosežemo travnik, kjer je manjša hiša. Gremo mimo hiše, dosežemo široki kolovoz, ki nas pripelje do Hudičevega potoka. S pomočjo brvi ga prečimo. Levo gre pot na Srebotnik (iz te strani se bomo vrnili), desno pa zavije pot v Hudičev graben. Vzpenjamo se po poti, ki poteka po in ob strugi Hudičevega potoka. V soteski je precej podrtega drevja. Ko se le ta zoži, so nam v pomoč klini, skobe in jeklenice. Varovala nam močno olajšajo delo oz. sotesko naredijo prehodno. Na vrhu zavarovanega dela je manjši mostiček, ki pa se rahlo maje. Ko se soteska razširi, pot zavije desno in se začne strmo dvigati skozi gozd. Ko strmina popusti, dosežemo širok kolovoz, kjer je križišče poti. Predlagam, da skočimo še na manj znani Bavč. Na kolovozu zavijemo desno in se povzpnemo strmo po kolovozu direktno navzgor. Ko strmina popusti, malce celo izgubimo višine, potem pa po ozki stezici, neoznačeni, dosežemo vrh Bavča, ki ga označuje možic. Do razpotja poti se vrnemo po poti vzpona. Na kolovozu nato zavijemo levo (ta del poti ni označen), desno gre pot proti Pečovniški koči oz. Celjski grmadi.

Mi nadaljujemo levo po kolovozu, ki se spremeni v stezico in se strmo spusti do naslednjega kolovoza, kjer se ponovno pridružimo markirani poti. Ta zavije levo in se začne vzpenjati. Višje dosežemo manjše sedelce, kjer nas smerokaz za Srebotnik usmeri levo navzgor. Krajši strmi vzpon nas pripelje na zložno, udobno stezo. Nad nami so skale, kjer je urejeno plezališče, med nami in skalami pa pobočje, ki ga trenutno (marec 2019) krasi živo vijolično resje. Pogled na pobočje je res fascinanten. Deluje skoraj magično, pravljično. Ko tole berete in ne veste, kam bi šli na izlet, vzpon na Srebotnik močno priporočam. Po široki stezi se sprehodimo okoli južnega pobočja, nato pa resje izgine in pred nami je še strm vršni del vzpona. Vzpon je res strm in na nekaj mestih celo zavarovan z jeklenico. Na vrhu nas čaka vpisna skrinjica z žigom in razgled na okoliške vrhove ter celjsko kotlino. Z vrha sestopimo po grebenu. Greben je ozek in izpostavljen, ponekod izjemno strm. V mokrem odsvetujem vzpon. Strmo se spuščamo, dosežemo t. i. Barbarino pot, a mi se držimo leve. V spodnjem delu strmina popusti, nekaj časa hodimo skoraj po ravnem, nato se pa spet strmeje spustimo in dosežemo brv čez Hudičev potok, kjer smo prej zavili desno. Prečimo brv, še travnik in gozd in že smo pri jeklenem konjičku. Izjemen pomladni izlet.

Nadmorska višina: 700 m
Višinska razlika: 600 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 5 / 5